Nekdanja romarska cerkev Marijinega vnebovzetja na Svetem Vrhu nad Mokronogom je v osnovi srednjeveška. Na njen nastanek v času gotike opozarja tristrano zaključen prezbiterij z zazidanimi šilastoločnimi okni in poudarjenim kamnitim talnim podzidkom s poševno prirezanim zaključkom ter šilast toločen kamnit portal s paličastim profilom med dvojnim žlebom v zahodnem zidu ladje. V zvoniku se je ohranil bronasti zvon z letnico 1430, ki bi lahko razkrival čas nastanka cerkve.
Stavbna zasnova cerkve je v času baroka doživela več sprememb. Ladjo in prezbiterij so nadzidali in na novo obokali ter ju v skladu z baročnim občutjem prostora izdatno osvetlili z novimi okenskimi odprtinami. V tem času je dobila nov okras tudi zunanjščina cerkve, ko so vogale ladje razčlenili z naslikanimi rdečimi vogelniki. Poseben poudarek pa je veljal slikarski dekor¬aciji tedaj sezidanega zvonika. Robove polkrožnih lokov v pri¬tličju zvonika so poslikali z rdečimi kvadri, med katerimi se opazi tudi diamantni motiv. Rdeči dekora¬tivni motiv obroblja sosvodnici banjastega oboka v zvonici zvonika ter danes zazidano lino na zahodni fasadi zvonika. Sodeč po načinu in motiviki dekorativne poslikave lahko nastanek zvonika postavimo v 17. stoletje, sedanjo podobo pa je dobil konec 18. oziroma v začetku 19. stoletja, ko so tedanjo baročno streho zamenjali z novo, zasnova¬no že v strožjih oblikah klasicizma. Tedaj so verjetno tudi na novo slikarsko okrasili fasade zvonika in notranjščino zvonice s črnimi vertikalnimi in horizontalnimi pasovi.
Iz gotskega časa se je v cerkvi ohranila tudi kamnita plošča s polihromirano reliefno upodobitvijo križa, pod katerim stojita Mati božja in sv. Janez Evangelist. Tektonsko poudarjeni, že kar čokati figuri z okrepljenim realističnim izrazom v obrazih sta odeti v oblačila, v katerih se čutijo zapozneli odmevi tako imenovanega Mednarodnega mehkega sloga. Očitno gre za delo kiparske delavnice, ki je med leti 1440 - 1465 delovala v Ljubljani in s svojimi izdelki zapolnjevala potrebe v okolici Ljubljane, na Dolenjskem, Krasu in v Istri.
Od nekdanje, 17. stoletju pripadajoče oltarne opreme se je ohra¬nila le oltarna slika Matere božje s plaščem. Slika je zelo poškodovana in šele njena restavracija bo omogočila pravilno datacijo in delavniško opredelitev.
Leta 1797 je cerkev dobila nov glavni oltar. Rokokojski oltarni nastavek, že obogaten z elementi bližajočega se klasicizma, ponavlja za dolenjske oltarje značilno obliko: zalomljeno gredo in obhodna loka. Roko¬kojsko občuteni arhitekturi stranskih oltarjev iz leta 1799 sta v bistvu le plitva nastavka z osrednjo, oltarni sliki namenjeno nišo in stebroma ob straneh, ki nosita volutasto oblikovano atiko s sliko v medaljonu. Oltarje pripisujemo delavnici Antona Postla iz Šentruperta.
V mesecu juliju 2004 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto, izvedel določene raziskave v cerkvi in sočasno dopolnjeval njeno dokumentacijo. Ob vstopu v cerkev smo ugotovili, da je za oltarjem v prezbiteriju odpadel del baročnega ometa, kar je vzrokovalo razkritju srednjeveške stenske poslikave. S sondiranjem smo ugotovili, da so zidovi v prezbiteriju v celot poslikani, kot je bil nekdaj v celoti poslikan tudi križnorebrasto obokani strop prezbiterija. V času baroka so prezbiterij nadzidali in na novo obokali, od nekdanjega gotskega oboka pa so ostali le sledovi gotske konzole, na katero so bila oprta obočna rebra. Omete smo sondirali v zelo omejenem obsegu in za glavnim oltarjem odkrili prizor Marije zavetnice s plaščem, borduro slike, podpis romarja ter v omet vrezane napise v pisani gotici iz leta 1600. Na podlagi odkritih detajlov stenske poslikave je mogoče poslikavo datirati v sredo 15. stoletja in jo pripisati slikarju Janezu Ljubljanskemu. Za natančnejšo ocena avtorstva in časa nastanka poslikave bi bilo potrebno freske odpreti v večjem merilu, kar bo mogoče izvesti šele po sanaciji kapilarne vlage v zidovih cerkve in vzpostavitvi stabilnih mikroklimatskih razmer v sami cerkvi.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto, je na podlagi opravljenih raziskav in analiz izdelal konservatorski program celovite obnove cerkve ter izdelal strokovne podlage za razglasitev cerkve za kulturni spomenik. V skladu s programom so vaščani v letu 2004 okoli cerkve zgradili drenažo.
Tomaž Golob, univ. dipl. umet. zgod.
Višji konservator
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto
