V baročni božjepotni cerkvi sv. Antona Padovanskega na Blečjem vrhu se nahaja galerija desetih del poznobaročnega slikarja Antona Postla. Nastajala so v daljšem časovnem obdobju, od prvih, v šestdesetih letih 18. stoletja, Sv. Anton Padovanski, Sv. Kozma in Damijan, Krst v Jordanu in Sv. Luka, ki sodijo med njegova najboljša dela, do zadnjih, na prehodu iz 18. v 19. stoletje, ko je njihova likovna potenca sicer v upadanju, a zato motivno toliko bolj zanimiva z upodobitvami požara lesenih kašč in nesreče z natovorjenim vozom na votivnih podobah ter Smledniške legende.
Sv. Anton z detetom in Materjo božjo (olje na platnu, 166 x 96 cm) z velikega oltarja sodi med najboljša Postlova dela. Prostor s skupino svetih oseb je skrbno urejen; k sv. Antonu se je na oblakih spustila Mati Božja in mu podala v plenice povitega Jezusa. Ob Antonu je položena lilija in odprta knjiga z napisom molitve: Si/ quae/ ris/ Mi/ racu/ la,/ Eccl: (Če iščeš čudeže, itd.). Upodobitev Antona Padovanskega z malim Jezusom se nanaša na legendo, ki je bila zapisana že sredi 14. stoletja. Pravi, da je Anton kot gost pri nekem imenitnežu v svoji sobi vztrajno molil in radovedni gostitelj je nekega dne ob skrivnem opazovanju doživel bleščeč prizor, v katerem je videl, kako Anton pestuje čudovito lepega otroka - Jezusa. Tem najpogostejšim upodobitvam sv. Antona z detetom se je kasneje, a redkeje, pridružila tudi Marija. Postl je najbrž uporabil neko grafično predlogo in je prizor z rdečim zastorom, angelci in vazo s cvetjem scensko prilagodil značaju oltarne podobe. Ob uravnoteženi sceni je dosegel tudi umirjeno skladnost barvnih ploskev. Na sliki Sv. Kozma in Damijan ob Zveličarju (olje na platnu, 94 x 58 cm, visi v slavoločnem levem oltarju) sta ob Zveličarju, ki je upodobljen kot nebeški zdravnik, naslikana dvojčka sv. Kozma in Damijan. Za sliko je bila kot predloga uporabljena bakrorezna podobica s Krke na Dolenjskem, kjer je bila že v 18. stoletju daleč naokrog znana božjepotna cerkev k sv. Kozmi in Damijanu. Zato je bila podobica s Krke zgled mnogim slikarskim upodobitvam in tudi rezbarskim kompozicijam v oltarnih nastavkih. Glede na format je bila slika Krst v Jordanu (olje na platnu, 137 x 90 cm, visi na južni steni ladje) z originalnim okvirjem gotovo del nekega oltarja sv. Janeza Krstnika. Jezus kleči na eni nogi in prerok v kamelji koži, ogrnjen v rdeč plašč, ga z vodo obliva po glavi. Ob Janezu stoji jagnje, ob Jezusu pa angel, ki mu pridržuje oblačilo. Zgoraj je sveti Duh v podobi goloba, ki s prameni svetlobe ožarja prizorišče. Postl je upodobil ustaljeno kompozicijo, kakršno sta pred njim oblikovala že Valentin Metzinger in Anton Cebej, ki pa sta se zgledovala pri starejših italijanskih mojstrih, predvsem pri delih Carla Maratte. Tudi slika Evangelist Luka (olje na platnu, 137 x 92 cm, visi v stranski kapeli) z originalnim okvirjem je iz nekega oltarja in je bila najbrž pendant prejšnji podobi. Za pisalnim pultom sedeči evangelist opozarja gledalca na odprto knjigo z napisom: S. Evangeliu/ Jesu Christi/ Secundum/ Lucam (Sv. evangelij Jezusa Kristusa po Luku), s čimer potrjuje, da je avtor tretjega evangelija. Na desni spodaj je še naslikan vol, atribut sv. Luke. Prostor na sliki je opredeljen z arhitekturo in je tako z dekorativnimi dodatki kot tudi po barvni obdelavi podoben prizorišču na sliki Sv. Anton z detetom. Slika Neverni Tomaž (olje na platnu, 82 x 66 cm, visi v prezbiteriju) v bogato rezljanem in pozlačenem okvirju je premazana s firnežem, ki z rumenimi toni zakriva prvotno barvitost. Delo je oblikovno skromno in risarsko togo. Pred razkoračenim Kristusom kleči apostol Tomaž in se s prsti dotika njegove rane. Na tleh leži Tomaževa sulica, v ozadju pa so deli arhitekture in oblaki. Kristus je podoben prebičanemu Trpinu s svetih stopnic v Novi Štifti, nastalih leta 1800, kar dokazuje, da gre za pozno delo oziroma delavniški izdelek. Sv. Jurij v boju z zmajem (olje na platnu, 82 x 66 cm, slika visi v prezbiteriju) je pendant podobi Neverni Tomaž. Prav tako je premazana s firnežem, ki zakriva prvotno barvitost. Spopad med konjenikom in zmajem je upodobljen naivno. Spremljata ga angelski glavi na oblačkih, na oddaljeni vzpetini pa kleči Marjetka. V skromno opredeljeni pokrajini je naslikano razmetano kamenje, kar je značilno za pozna Postlova dela. Na Smledniški legendi (olje na platnu, 70 x 111 cm, slika visi v prezbiteriju) je naslikana je nenavadna in redko upodobljena legenda iz sicer dolge vrste čudežev sv. Antona Padovanskega. Gre za zgodbo o graščaku, ki je od svojega podložnika zahteval plačilo dajatev. Kmet jih je namreč poravnal že njegovemu umrlemu očetu, vendar pa goljufivi graščak takrat kmetu ni izdal potrdila. Tako je obupani podložnik na pomoč poklical sv. Antona Padovanskega, ki je tlačana vzel na visoko goro. Na zapoved sv. Antona sta hudiča iz pekla na dan privlekla hudobnega graščaka, ki je pred svetnikom pismeno potrdil, da mu je kmet poravnal zahtevane dajatve. Anton Postl je legendarno pripoved razdelil na dve polovici; na peklensko brezno s hudobci, kjer okovan in v kačo ovit goli graščak že piše pobotnico: ... u leitu/ 1631, in na idilično pokrajino z oblaki in svetnikom ter prestrašenim kmetom. Čeprav je slika priprošnjiške vsebine, je ne moremo imeti za votivno, ampak za "eksempel", ki opozarja na pogubnost goljufije, predvsem pa poveličuje moč sv. Antona, v tem primeru zavetnika romarske cerkve, kjer je slika na ogled. O tej legendi, ki se je literarno izoblikovala sredi 18. stoletja, likovno pa šele proti koncu tega stoletja, je obširneje pisal Leopold Kretzenbacher in opozoril, da je posebnost legende "Priča iz pekla", vezana na osrednji slovenski narodni prostor, kjer je znana pod imenom Smledniška legenda. Na Ex votu iz 1802 (olje na platnu, 59 x 73 cm, slika visi v stranski kapeli) so upodobljene goreče lesene in s slamo krite kašče oziroma vinski hrami, kakor jih je opredelil Ivan Komelj. France Zupan navaja, da gre za požar v Jerengi severozahodno od Šmarjete na Dolenjskem. Kmet in kmetica nosita vedri, ostali pa se v molitvi obračajo k nebeškim priprošnjikom Materi Božji z detetom, sv. Florijanu in sv. Antonu Padovanskemu. Iz istega leta, 1802, je še drugi Ex voto (olje na platnu, 46 x 54 cm, visi na južni steni ladje), ki prikazuje voz s konjsko vprego, natovorjen z velikim sodom, ki se je zvrnil po klancu in dva moža v podobnih oblačilih se v nesreči ali sreči v nesreči zaupno obračata k sv. Antonu na oblaku, ki kleči pred Marijo z detetom v naročju, kateremu ponuja svojo lilijo. Dogodek je naslikan naivno do te mere, da je upodobitev nesreče v resnici mikavna folklorna pripoved. Naslikan stebriščni oltarni nastavek v kapeli sv. Fabijana in Boštjana ima v sredini "podobo" papeža sv. Fabijana in Boštjana. Preden se je Boštjanu pridružil sv. Rok, je bil Boštjan na starejših upodobitvah navadno naslikan s papežem Fabijanom. Oba tudi godujeta na isti dan, 20. januarja. Ob straneh oltarnega nastavka sta naslikana sv. Rok in neki sv. mučenec v oklepu, s knežjo krono, mečem in palmo mučeništva. V igrivi atiki je upodobljen nadangel Mihael s tehtnico, ki pokončuje hudiča. Ker je oltar oziroma kapela posvečena zavetnikom zdravja, bi ob desnem vojščaku lahko pomislili na sv. Ahaca, ki je zavetnik pred hudimi boleznimi in smrtnim strahom. Na stropu so v krogu naslikani oblaki z angelskimi glavicami in putti s svetniškimi atributi, puščico, lovorjevim vencem in palmami. Freska oltarnega nastavka je grobo preslikana, deli oltarne kompozicije, kot npr. draperija zavese in ozadje stranskih figur, so prebljeni. Le nepreslikani angeli na oblakih kažejo na Postlov način slikanja. Dr.
Ferdinand Šerbelj
