Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Pušcava – 2. faza
Sprejem
Datum sprejetja:
12.04.2023
Organ sprejema:
Župan
Objava
Objavljeno v:
Datum objave:
21.04.2023
Začetek veljavnosti:
29.04.2023
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Na podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. in 318. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Mokronog-Trebelno (Uradni list RS, št. 43/18 in Uradno glasilo e-občina, št. 19/21) je župan Občine Mokronog - Trebelno na 4. redni seji dne 12. 4. 2023 sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU POSLOVNA CONA PUŠČAVA – 2. FAZA
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za OPPN)
1. člen
(podlaga za OPPN)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mokronog-Trebelno (Uradni list RS, št. 105/13, 28/15 – teh. popr., Uradno glasilo e-občina, št. 4/21 – 2SD OPN, 4/21 – 3 SD OPN, 7/21 – teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Poslovna cona Puščava – 2. faza (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2859.
(2) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2859.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
3. člen
(spremljajoče gradivo OPPN)
(spremljajoče gradivo OPPN)
(1) Spremljajoče gradivo OPPN je:
1. Izvleček iz OPN
2. Izhodišča za pripravo OPPN
3. Prikaz stanja prostora
4. Strokovne podlage
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
8. Povzetek za javnost
(2) Spremljajoče gradivo OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Izhodišč iz 2. točke in Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Mokronog-Trebelno.
1. Izvleček iz OPN
2. Izhodišča za pripravo OPPN
3. Prikaz stanja prostora
4. Strokovne podlage
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
8. Povzetek za javnost
(2) Spremljajoče gradivo OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Izhodišč iz 2. točke in Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Mokronog-Trebelno.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
4. člen
(pomen izrazov)
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) UE: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela je zemljišče trajno določeno za redno rabo tega objekta; gradbena parcela obsega zemljišče pod objektom in zemljišče ob objektu, ki pripada temu objektu, in je trajno namenjeno redni rabi tega objekta.
(4) Gradbena meja je (navidezna) črta, ki je poslovne stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(5) Poslovna stavba je samostojna stavba namenjena poslovnim dejavnostim (npr. trgovina, proizvodna dejavnost) na območju urejanja.
(6) GJI so prostorske ureditve, namenjene opravljanju gospodarskih javnih služb, in prostorske ureditve za druge namene v javnem interesu na področju energetike, prometa, elektronskih komunikacij in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so kot take določene z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti; gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
(2) UE: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela je zemljišče trajno določeno za redno rabo tega objekta; gradbena parcela obsega zemljišče pod objektom in zemljišče ob objektu, ki pripada temu objektu, in je trajno namenjeno redni rabi tega objekta.
(4) Gradbena meja je (navidezna) črta, ki je poslovne stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(5) Poslovna stavba je samostojna stavba namenjena poslovnim dejavnostim (npr. trgovina, proizvodna dejavnost) na območju urejanja.
(6) GJI so prostorske ureditve, namenjene opravljanju gospodarskih javnih služb, in prostorske ureditve za druge namene v javnem interesu na področju energetike, prometa, elektronskih komunikacij in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so kot take določene z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti; gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
5. člen
(pomen kratic)
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- UE – ureditvena enota,
- GJI – gospodarska javna infrastruktura,
- TP – transformatorska postaja,
- EKK – elektrokabelska kanalizacija,
- MČN – mala čistilna naprava,
- ČN – čistilna naprava,
- PM – parkirno mesto.
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
6. člen
(koncept urejanja prostora)
(koncept urejanja prostora)
(1) Območje urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu: območje urejanja) je namenjeno gradnji objektov in ureditvi površin za različne gospodarske dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi, manipulativnimi in zelenimi površinami ter navezavami na GJI.
(2) Pozidava z novimi poslovnimi stavbami je predvidena na zazidalnem otoku, ki se lahko deli na več gradbenih parcel. Dostop do njih je urejen preko priključka z regionalno cesto R1, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta), v nadaljevanju pa po interni dovozni cesti na območju veljavnega Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za PC Puščava – 1. faza (Uradno glasilo e-občina, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: OPPN PC Puščava – 1. faza) in njenem podaljšku v območje urejanja s katerega se uredijo dostopi na posamezna zemljišča.
(3) V območje urejanja je na severni strani vključen tudi linijski zeleni pas, ki predstavlja široko muldo – plitev obvodni koridor kot podaljšek obstoječega poplavnega koridorja v OPPN PC Puščava – 1. faza.
(4) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za gospodarsko cono Puščava (GPI, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-2018/02, marec 2018) in izdelan OPPN PC Puščava – 1.faza.
(2) Pozidava z novimi poslovnimi stavbami je predvidena na zazidalnem otoku, ki se lahko deli na več gradbenih parcel. Dostop do njih je urejen preko priključka z regionalno cesto R1, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta), v nadaljevanju pa po interni dovozni cesti na območju veljavnega Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za PC Puščava – 1. faza (Uradno glasilo e-občina, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: OPPN PC Puščava – 1. faza) in njenem podaljšku v območje urejanja s katerega se uredijo dostopi na posamezna zemljišča.
(3) V območje urejanja je na severni strani vključen tudi linijski zeleni pas, ki predstavlja široko muldo – plitev obvodni koridor kot podaljšek obstoječega poplavnega koridorja v OPPN PC Puščava – 1. faza.
(4) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za gospodarsko cono Puščava (GPI, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-2018/02, marec 2018) in izdelan OPPN PC Puščava – 1.faza.
7. člen
(obseg in meja območja urejanja)
(obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja je določeno na podlagi enote urejanja prostora EUP PUŠ-004 IG (OPPN) iz OPN za območje proizvodnih dejavnosti (IG – gospodarska cona). Nahaja se na vzhodni strani naselja Puščava, v neposredni bližini občinskega središča Mokronog in severovzhodno od območja OPPN PC Puščava – 1. faza. Na jugovzhodu območje meji na vodotok Mišnica, na severu na vodni kanal, proti vzhodu pa se nahajajo kmetijske površine.
(2) Velikost območja urejanja je okrog 206,5 arov in obsega del zemljišče s parcelno številko 2470, k. o. 1398-Bistrica, ki je grafično določeno na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel.
(3) Meja območja urejanja na zahodni strani poteka ob robu območja OPPN PC Puščava – 1. faza. V nadaljevanju se zalomi proti severovzhodu in poteka po meji vodnega kanala. Nato se zalomi proti jugu in prečka kmetijske površine vse do kolovozne poti in vodotoka Mišnica. V nadaljevanju poteka po meji kolovozne poti vse do izhodiščne točke na meji z območjem OPPN PC Puščava – 1. faza. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 4 (DKN s prikazom območja urejanja).
(2) Velikost območja urejanja je okrog 206,5 arov in obsega del zemljišče s parcelno številko 2470, k. o. 1398-Bistrica, ki je grafično določeno na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel.
(3) Meja območja urejanja na zahodni strani poteka ob robu območja OPPN PC Puščava – 1. faza. V nadaljevanju se zalomi proti severovzhodu in poteka po meji vodnega kanala. Nato se zalomi proti jugu in prečka kmetijske površine vse do kolovozne poti in vodotoka Mišnica. V nadaljevanju poteka po meji kolovozne poti vse do izhodiščne točke na meji z območjem OPPN PC Puščava – 1. faza. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 4 (DKN s prikazom območja urejanja).
8. člen
(posegi izven območja urejanja)
(posegi izven območja urejanja)
(1) Zaradi izvedbe navezav na GJI in grajeno javno dobro bodo predvidoma potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer:
- v območju OPPN PC Puščava – 1. faza zaradi navezave na interno dovozno cesto, gradnje priključnih infrastrukturnih vodov (navezave na obstoječe vodovodno omrežje, na obstoječe omrežje cestne razsvetljave, na obstoječo TP Puščava Kolodvor: 276 in na obstoječo kanalizacijo odpadnih voda, ki vodi do lokacije predvidene čistilne naprave) in navezave na obstoječ poplavni koridor;
- na meji oziroma znotraj OPPN PC Puščava – 1. faza zaradi navezav na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij različnih upravljavcev;
- na del EUP PUŠ-004 IG (OPPN) zaradi eventualne ureditve priključne ceste / dovozov v primeru širitve poslovne cone proti severu ter zaradi ureditve iztoka padavinskih voda s poplavnega koridorja v odprt vodni kanal (obstoječ jarek.
9. člen
(ureditvene enote)
(ureditvene enote)
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje UE:
- UE A – območje proizvodnih dejavnosti (gospodarska cona);
- UE B – območje zelenih površin;
- UE C - območje prometne infrastrukture (površine ceste).
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
10. člen
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi. Le-ti morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditev začasnih dostopov in podobno, pod pogojem, da niso v neskladju z določbami OPN.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi. Le-ti morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditev začasnih dostopov in podobno, pod pogojem, da niso v neskladju z določbami OPN.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
2.2 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
11. člen
(vrste gradenj in vrste objektov)
(vrste gradenj in vrste objektov)
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) in izdano Tehnično smernico TSG-V-006: 2022 Razvrščanje objektov dovoljeno graditi naslednje nove stavbe, gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege:
- Nestanovanjske stavbe:
12121 - Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
12203 - Druge poslovne stavbe
12301 - Trgovske stavbe
12304 - Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12420 - Garažne stavbe (garaže kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti, pokrita parkirišča – nadstrešnice za avte kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti v velikosti do največ 150 m2 ter kolesarnice kot enostavni objekti)
12510 - Industrijske stavbe
12520 - Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladiščne stavbe in stolpni silosi za suhe snovi kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti, rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine ter rezervoarji za nafto in plin kot enostavni in nezahtevni objekti)
12630 - Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
12650 - Stavbe za šport
12742 - Stavbe za funkcionalno dopolnitev (gasilski dom)
12745 - Stavbe za funkcionalno dopolnitev (nadstrešnice kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti v velikosti do največ 150 m2)
12746 - Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
12203 - Druge poslovne stavbe
12301 - Trgovske stavbe
12304 - Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12420 - Garažne stavbe (garaže kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti, pokrita parkirišča – nadstrešnice za avte kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti v velikosti do največ 150 m2 ter kolesarnice kot enostavni objekti)
12510 - Industrijske stavbe
12520 - Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladiščne stavbe in stolpni silosi za suhe snovi kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti, rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine ter rezervoarji za nafto in plin kot enostavni in nezahtevni objekti)
12630 - Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
12650 - Stavbe za šport
12742 - Stavbe za funkcionalno dopolnitev (gasilski dom)
12745 - Stavbe za funkcionalno dopolnitev (nadstrešnice kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti v velikosti do največ 150 m2)
12746 - Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
- Gradbeni inženirski objekti:
21121 - Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21122 - Parkirišča izven vozišča
21410 - Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (le enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni most)
21520 - Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo padavinskih voda kot enostavni in nezahtevni objekti ter nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami kot nezahtevni objekti)
21530 - Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti (velja za drenažne jarke in druge objekte za osuševanje zemljišč)
22210 - Lokalni (distribucijski) plinovodi (kot nezahtevni objekti)
22221 - Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo (kot nezahtevni in manj zahtevni objekti)
22231 - Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) (kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti)
22232 - Čistilne naprave (kot enostavni in nezahtevni objekti)
22241 - Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi (kot enostavni in nezahtevni objekti)
22242 - Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (kot enostavni in nezahtevni objekti)
24110 - Športna igrišča (igrišča za športe na prostem kot enostaven, nezahteven in manj zahteven objekt)
24122 - Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča ter počivališča za avtodome kot enostaven, nezahteven in manj zahteven objekt)
24205 - Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje, zaščitne ograje na igriščih in oporni zidovi kot enostavni objekti)
24206 - Odprta skladišča in odprte prodajne površine
24208 - Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
21122 - Parkirišča izven vozišča
21410 - Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (le enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni most)
21520 - Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo padavinskih voda kot enostavni in nezahtevni objekti ter nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami kot nezahtevni objekti)
21530 - Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti (velja za drenažne jarke in druge objekte za osuševanje zemljišč)
22210 - Lokalni (distribucijski) plinovodi (kot nezahtevni objekti)
22221 - Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo (kot nezahtevni in manj zahtevni objekti)
22231 - Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) (kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti)
22232 - Čistilne naprave (kot enostavni in nezahtevni objekti)
22241 - Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi (kot enostavni in nezahtevni objekti)
22242 - Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (kot enostavni in nezahtevni objekti)
24110 - Športna igrišča (igrišča za športe na prostem kot enostaven, nezahteven in manj zahteven objekt)
24122 - Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča ter počivališča za avtodome kot enostaven, nezahteven in manj zahteven objekt)
24205 - Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje, zaščitne ograje na igriščih in oporni zidovi kot enostavni objekti)
24206 - Odprta skladišča in odprte prodajne površine
24208 - Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Dovoljena je še:
- prizidava objekta v horizontalni in vertikalni smeri, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela;
- sprememba namembnosti;
- dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (vodnogospodarske ureditve, nasipavanje do ustrezne kote terena, oblikovanje brežin ipd.);
- dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost;
- postavitev začasnih objektov skladno s predpisi o začasnih objektih.
12. člen
(vrste dejavnosti)
(vrste dejavnosti)
(1) Območje urejanja je predvideno za različne poslovne dejavnosti (proizvodne dejavnosti, trgovina, storitve, gostinstvo, gradbeništvo, poslovni prostori (pisarne), kvartarne dejavnosti, šport in rekreacija), medtem ko bivanje ni dopustno.
(2) Umeščanje dejavnosti, ki bi lahko prekomerno obremenjevale okolje, niso dovoljene.
(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno (tudi za potrebe funkcionalno oviranih oseb pri objektih z javno rabo) na gradbeni parceli v UE A v celoti zagotoviti ustrezno število PM ter njihovo ureditev v skladu z OPN. Parkiranje se omogoči na terenu ali v sklopu stavbe.
(4) Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje.
(2) Umeščanje dejavnosti, ki bi lahko prekomerno obremenjevale okolje, niso dovoljene.
(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno (tudi za potrebe funkcionalno oviranih oseb pri objektih z javno rabo) na gradbeni parceli v UE A v celoti zagotoviti ustrezno število PM ter njihovo ureditev v skladu z OPN. Parkiranje se omogoči na terenu ali v sklopu stavbe.
(4) Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
13. člen
(1) Nove stavbe so predvidene kot samostojne poslovne stavbe, kjer je možno opravljati dejavnosti skladno z določili 12. člena odloka.
(2) Oblikovanje posameznih tipov poslovnih stavb na gradbeni parceli naj bo med seboj čim bolj poenoteno glede barv (npr. na fasadi).
(3) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v tem odloku.
UE A
(4) ZASNOVA STAVB:
(2) Oblikovanje posameznih tipov poslovnih stavb na gradbeni parceli naj bo med seboj čim bolj poenoteno glede barv (npr. na fasadi).
(3) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v tem odloku.
UE A
(4) ZASNOVA STAVB:
- Horizontalni gabariti:
- sestavljen iz ene ali več kvadratnih oziroma pravokotnih lamel v razponu glede na potrebe specifične dejavnosti z upoštevanjem FZ na parceli;
- izjemoma je dopustna tudi lamela okrogle/polkrožne oblike, vendar le pri oblikovanju arhitekturnega poudarka (npr. vhodni/upravni del stavbe ipd.);
- dopustna je prizidava z nadstrešnicami po pogojih iz prve alineje, ki se gradijo vzdolž lamele ali postavijo samostojno (npr. nad PM);
- prizidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase.
- izjemoma je dopustna tudi lamela okrogle/polkrožne oblike, vendar le pri oblikovanju arhitekturnega poudarka (npr. vhodni/upravni del stavbe ipd.);
- dopustna je prizidava z nadstrešnicami po pogojih iz prve alineje, ki se gradijo vzdolž lamele ali postavijo samostojno (npr. nad PM);
- prizidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase.
- Vertikalni gabariti:
- etažnost posamezne lamele do največ P (pritličje) + 1 (nadstropje) + višina strešne konstrukcije, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma kapa največ 12 m nad urejenim terenom, večja višina pa je dopustna le v primeru tehnoloških zahtev (npr. postavitev silosa ipd.), ki terjajo večjo višino od 12 m;
- na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine;
- etažnost nadstrešnice le P (pritličje) ob upoštevanju najvišje dovoljene kote stavbe.
- na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine;
- etažnost nadstrešnice le P (pritličje) ob upoštevanju najvišje dovoljene kote stavbe.
- Volumen stavbe:
- zunanji volumen stavbe je sestavljen iz enega ali več volumnov (lamel, nadstrešnic);
- različni volumni se lahko sestavljajo v horizontalnih in vertikalnih smereh tako, da se doseže usklajeno oblikovanje celotnega zunanjega volumna (npr. za proizvodni in pisarniški del);
- dopustno je horizontalno in vertikalno zamikanje ter različni horizontalni in vertikalni gabariti posameznih volumnov.
- različni volumni se lahko sestavljajo v horizontalnih in vertikalnih smereh tako, da se doseže usklajeno oblikovanje celotnega zunanjega volumna (npr. za proizvodni in pisarniški del);
- dopustno je horizontalno in vertikalno zamikanje ter različni horizontalni in vertikalni gabariti posameznih volumnov.
- Streha:
- simetrična dvokapna streha naklona 20-35° (strešni ploskvi enakega naklona z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe), enokapna streha naklona do 10°, ravna streha (z minimalnim naklonom), kombinacija enakih ali različnih tipov streh;
- lahko je skrita za fasadnim vencem ali masko;
- vrsta kritine je odvisna od naklona strehe s tem, da material ne sme biti trajno bleščeč, lahko je oblikovana tudi kot zelena streha (zazelenjena - pokrita s prodcem ali z rastlinjem in prstjo na vodonepropustni membrani);
- barva kritine v nevsiljivih barvnih tonih (npr. siva, rjava);
- na strehi je možno namestiti strešna okna, sončne kolektorje / fotovoltaiko pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico.
- lahko je skrita za fasadnim vencem ali masko;
- vrsta kritine je odvisna od naklona strehe s tem, da material ne sme biti trajno bleščeč, lahko je oblikovana tudi kot zelena streha (zazelenjena - pokrita s prodcem ali z rastlinjem in prstjo na vodonepropustni membrani);
- barva kritine v nevsiljivih barvnih tonih (npr. siva, rjava);
- na strehi je možno namestiti strešna okna, sončne kolektorje / fotovoltaiko pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico.
- Fasada:
uporabijo se nevsiljive, tople oziroma sonaravne barve v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
- možna je kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
- možno je oblikovanje več vhodov v stavbe;
- inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na vidno neizpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin;
- strukturno naj se loči upravni (pisarniški) del stavbe/kompleksa od ostalega, proizvodnega dela;
- večje (panoramske) zasteklitve so dovoljene le pri oblikovanju upravnega (pisarniškega) dela stavbe pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico;
- glavni vhodi v upravne (pisarniške) dele stavb se dodatno arhitektonsko oblikujejo.
- možna je kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
- možno je oblikovanje več vhodov v stavbe;
- inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na vidno neizpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin;
- strukturno naj se loči upravni (pisarniški) del stavbe/kompleksa od ostalega, proizvodnega dela;
- večje (panoramske) zasteklitve so dovoljene le pri oblikovanju upravnega (pisarniškega) dela stavbe pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico;
- glavni vhodi v upravne (pisarniške) dele stavb se dodatno arhitektonsko oblikujejo.
UE B
(5) Zeleni pas v širini 10 m, ki se pri krožnem obračališču zoži na 5 m, se uredi na način široke mulde, in sicer kot nadaljevanje protipoplavne ureditve znotraj OPPN PC Puščava - 1. faza. Mulda ne sme posegati v obstoječi melioracijski jarek severno od nje.
(6) Zelene površine se ne smejo pozidati s stavbami. Dopustne so le enostavne ograje in oporni zidovi, gradnja infrastrukturnih vodov ter dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin, dodatno pa še eventualna ureditev premostitev preko zelenega pasu za potrebe širitve poslovne cone na severni del EUP PUŠ-004 IG (OPPN). Predvidena je zazelenitev, in sicer zatravitev in zasaditev z avtohtono (drevesno in grmovno vegetacijo. Urejanje z brežinami pa ima prednost pred eventualno gradnjo enostavnih opornih zidov.
UE C
(7) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 17. in 18. členu odloka.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
14. člen
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 7 (Načrt parcelacije).
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 43. člena odloka.
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 43. člena odloka.
15. člen
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
Splošni pogoji
(1) V UE je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z določili tega odloka.
(2) Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov in oblikovanje brežin, pri čemer ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo opornih zidov. Dovoljene so tudi terasaste ureditve terena, medtem ko so kaskadni zidovi za premoščanje višinskih razlik prepovedani.
(3) Površine v javni rabi in dostopi do objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da se omogoči neoviran dostop tudi funkcionalno oviranim osebam.
UE A
(4 Površine za poslovno gradnjo so locirane na enem zazidalnem otoku. Oblikuje se lahko ena ali več gradbenih parcel in uredi več platojev. Slednji so lahko višinsko ločeni, skladno s pogoji v 39. členu odloka.
(5) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja več stavb za poslovno dejavnost (ob upoštevanju FZ). Poslovna stavba/del poslovne stavbe z upravnimi oziroma pisarniškimi prostori se postavi bližje najpomembnejšemu javnemu prostoru.
(6) Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne površine ter tudi zasaditev in zatravitev. Dopustna je gradnja manj zahtevnih nadstrešnic in večjih zunanjih parkirišč.
(7) Zunanji robovi oziroma meje gradbenih parcel v UE A, razen meje z območjem OPPN PC Puščava – 1. faza, se obvezno zasadijo v širini 5 m z avtohtono zasaditvijo, ki pa ne sme ovirati preglednosti oziroma prometne varnosti. V linijskem zelenem pasu, ki je prikazan na grafičnem načrtu 7 (Načrt parcelacije), ni dovoljena gradnja stavb in drugih objektov, razen infrastrukturnih vodov, ki ga prečkajo ter ograj in opornih zidov. Prav tako ni dovoljeno urejanje parkirnih, manipulativnih in skladiščnih površin.
(8) Poslovna stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi znotraj gradbene meje, ki je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 6 m. Manjši odmik do 4 m je dopusten le za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Gradbena meja je prikazana na grafičnem načrtu 7 (Načrt parcelacije).
(9) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) medsebojno stikajo, če so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(10) Kota pritličja posamezne stavbe se na posamezni parceli določi z odstopanjem do največ ±0,5 m od utrjene kote zunanjih površin pri glavnem vhodu v objekt.
(11) Faktor zazidanosti (FZ) gradbene parcele je lahko največ do 0,7.
Mirujoči promet
(12) Pri urejanju parkirnih površin se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce oziroma za izvajanje eventualne dejavnosti, dodatno pa še za kolesa, enosledna vozila ter za polnjenje električnih vozil in njihovo ureditev v skladu z veljavnimi predpisi in OPN.
(13) Zunanje parkirne površine z več kot 5 PM se ozeleni z zasaditvijo dreves/ grmovnic, lahko tudi po robu parkirišča ali z vmesnimi zelenimi otoki, ob upoštevanju omejitev v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in vodov. Pri tem se zagotovi dovolj rastnega prostora za drevesa v tleh ter oblikuje jasna meja med parkirnimi površinami in drevesi, da ne prihaja do poškodb dreves zaradi vozil.
(1) V UE je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z določili tega odloka.
(2) Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov in oblikovanje brežin, pri čemer ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo opornih zidov. Dovoljene so tudi terasaste ureditve terena, medtem ko so kaskadni zidovi za premoščanje višinskih razlik prepovedani.
(3) Površine v javni rabi in dostopi do objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da se omogoči neoviran dostop tudi funkcionalno oviranim osebam.
UE A
(4 Površine za poslovno gradnjo so locirane na enem zazidalnem otoku. Oblikuje se lahko ena ali več gradbenih parcel in uredi več platojev. Slednji so lahko višinsko ločeni, skladno s pogoji v 39. členu odloka.
(5) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja več stavb za poslovno dejavnost (ob upoštevanju FZ). Poslovna stavba/del poslovne stavbe z upravnimi oziroma pisarniškimi prostori se postavi bližje najpomembnejšemu javnemu prostoru.
(6) Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne površine ter tudi zasaditev in zatravitev. Dopustna je gradnja manj zahtevnih nadstrešnic in večjih zunanjih parkirišč.
(7) Zunanji robovi oziroma meje gradbenih parcel v UE A, razen meje z območjem OPPN PC Puščava – 1. faza, se obvezno zasadijo v širini 5 m z avtohtono zasaditvijo, ki pa ne sme ovirati preglednosti oziroma prometne varnosti. V linijskem zelenem pasu, ki je prikazan na grafičnem načrtu 7 (Načrt parcelacije), ni dovoljena gradnja stavb in drugih objektov, razen infrastrukturnih vodov, ki ga prečkajo ter ograj in opornih zidov. Prav tako ni dovoljeno urejanje parkirnih, manipulativnih in skladiščnih površin.
(8) Poslovna stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi znotraj gradbene meje, ki je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 6 m. Manjši odmik do 4 m je dopusten le za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Gradbena meja je prikazana na grafičnem načrtu 7 (Načrt parcelacije).
(9) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) medsebojno stikajo, če so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(10) Kota pritličja posamezne stavbe se na posamezni parceli določi z odstopanjem do največ ±0,5 m od utrjene kote zunanjih površin pri glavnem vhodu v objekt.
(11) Faktor zazidanosti (FZ) gradbene parcele je lahko največ do 0,7.
Mirujoči promet
(12) Pri urejanju parkirnih površin se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce oziroma za izvajanje eventualne dejavnosti, dodatno pa še za kolesa, enosledna vozila ter za polnjenje električnih vozil in njihovo ureditev v skladu z veljavnimi predpisi in OPN.
(13) Zunanje parkirne površine z več kot 5 PM se ozeleni z zasaditvijo dreves/ grmovnic, lahko tudi po robu parkirišča ali z vmesnimi zelenimi otoki, ob upoštevanju omejitev v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in vodov. Pri tem se zagotovi dovolj rastnega prostora za drevesa v tleh ter oblikuje jasna meja med parkirnimi površinami in drevesi, da ne prihaja do poškodb dreves zaradi vozil.
Nezahtevni in enostavni objekti
(14) Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov:
(14) Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov:
- oblikovno se prilagodijo/uskladijo z glavnim objektom na gradbeni parceli (velja tudi za manj zahtevne nadstrešnice);
- ograja:
- kovinska oziroma žičnata v sivi, rjavi ali zeleni barvi;
- lesena: enostavno oblikovana, v nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
- v javnem cestnem prostoru ne sme ovirati prometne varnosti in preglednosti;
- lesena: enostavno oblikovana, v nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
- v javnem cestnem prostoru ne sme ovirati prometne varnosti in preglednosti;
- oporni zid: vidna površina se reliefno obdela/obloži s kamnom/ozeleni s plezalkami;
- objekt za oglaševanje lastne dejavnosti oglasne površine upošteva se občinski predpis o plakatiranju in oglaševanju.
(16) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (npr. stavb, MČN, rezervoar, samostojno parkirišče, športno igrišče na prostem) morajo biti:
- 2 m od meje gradbene parcele,
- manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta,
- večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GJI IN GRAJENO JAVNO DOBRO
16. člen
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove GJI)
16. člen
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove GJI)
(1) Gradnja GJI je dopustna na celotnem območju urejanja.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove GJI, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov GJI se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest.
(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.
(9) Objekti se lahko priključijo na GJI, če je zgrajena in predana v uporabo pristojnim upravljavcem vsa predvidena oprema, objekti in omrežja GJI, ki je potrebna za funkcioniranje objektov na posameznih gradbenih parcelah oziroma v okviru posameznih funkcionalno zaključenih celot.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove GJI, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov GJI se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest.
(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.
(9) Objekti se lahko priključijo na GJI, če je zgrajena in predana v uporabo pristojnim upravljavcem vsa predvidena oprema, objekti in omrežja GJI, ki je potrebna za funkcioniranje objektov na posameznih gradbenih parcelah oziroma v okviru posameznih funkcionalno zaključenih celot.
3.1 Prometna infrastruktura
17. člen
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Območje urejanja se preko interne dovozne ceste navezuje na obstoječe prometno omrežje znotraj OPPN PC Puščava – 1. faza, ki se v nadaljevanju priključuje na državno prometno omrežje, in sicer na regionalno cesto R1-215, odsek Trebnje-Mokronog.
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri gradnji in rekonstrukciji prometnega omrežja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Prometno omrežje mora imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.
(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa lahko tudi v drugih izvedbah. Površine za pešce morajo biti dvignjene (razen na mestih navezav oziroma prehodov - klančin) in od njega fizično ločene z betonskim robnikom. V sklopu urejanja prometnega omrežja se lahko zagotovijo tudi kolesarske površine, kar pa se detajlno definira in prikaže v sklopu projektne dokumentacije.
(5) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(6) Širina novega dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.
(7) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo segati v profil javne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu.
(8) Parkirne in manipulativne površine ob objektih se opremijo s peskolovi in lovilci olj. Ogradijo se z betonskimi robniki. Uredi se ustrezno odvodnjavanje ter zazelenitev / zasaditev robnih pasov. Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.
(9) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi in občinskim predpisom o plakatiranju in oglaševanju v Občini Mokronog-Trebelno.
(10) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja gradenj, urejanja, preglednosti, varnosti, stabilnosti in nosilnosti prometnega omrežja (cest, cestnih priključkov, prometne signalizacije in prometne opreme, ipd.), standarde (npr. za potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru) in tehnične smernice (nivojska križišča in priključki ipd.).
(11) Za izvajanje del v območju javne ceste se pridobi soglasje upravljavcev.
18. člen
(predvideno prometno omrežje)
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri gradnji in rekonstrukciji prometnega omrežja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Prometno omrežje mora imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.
(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa lahko tudi v drugih izvedbah. Površine za pešce morajo biti dvignjene (razen na mestih navezav oziroma prehodov - klančin) in od njega fizično ločene z betonskim robnikom. V sklopu urejanja prometnega omrežja se lahko zagotovijo tudi kolesarske površine, kar pa se detajlno definira in prikaže v sklopu projektne dokumentacije.
(5) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(6) Širina novega dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.
(7) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo segati v profil javne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu.
(8) Parkirne in manipulativne površine ob objektih se opremijo s peskolovi in lovilci olj. Ogradijo se z betonskimi robniki. Uredi se ustrezno odvodnjavanje ter zazelenitev / zasaditev robnih pasov. Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.
(9) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi in občinskim predpisom o plakatiranju in oglaševanju v Občini Mokronog-Trebelno.
(10) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja gradenj, urejanja, preglednosti, varnosti, stabilnosti in nosilnosti prometnega omrežja (cest, cestnih priključkov, prometne signalizacije in prometne opreme, ipd.), standarde (npr. za potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru) in tehnične smernice (nivojska križišča in priključki ipd.).
(11) Za izvajanje del v območju javne ceste se pridobi soglasje upravljavcev.
18. člen
(predvideno prometno omrežje)
UE C
(1) Predvidena je gradnja nove interne dovozne ceste z enostranskim hodnikom za pešce, ki se zaključi s krožnim križiščem/obračališčem. Cesta se zgradi kot podaljšek obstoječe ceste na območju OPPN PC Puščava – 1. faza. Z interne dovozne ceste se lahko, v primeru širitve poslovne cone proti severu, uredijo priključna cesta / dovozi s prečkanjem območja UE B na preostali del EUP PUŠ-004 IG (OPPN).
(2) Karakteristični prečni prerez interne dovozne ceste je naslednji:
bankina 1 x 1,00 = 1,00 m
vozni pas 2 x 3,25 = 6,50 m
hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
skupaj 9,70 m
(1) Predvidena je gradnja nove interne dovozne ceste z enostranskim hodnikom za pešce, ki se zaključi s krožnim križiščem/obračališčem. Cesta se zgradi kot podaljšek obstoječe ceste na območju OPPN PC Puščava – 1. faza. Z interne dovozne ceste se lahko, v primeru širitve poslovne cone proti severu, uredijo priključna cesta / dovozi s prečkanjem območja UE B na preostali del EUP PUŠ-004 IG (OPPN).
(2) Karakteristični prečni prerez interne dovozne ceste je naslednji:
bankina 1 x 1,00 = 1,00 m
vozni pas 2 x 3,25 = 6,50 m
hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
skupaj 9,70 m
3.2 Energetska infrastruktura
19. člen
(električno omrežje)
(električno omrežje)
(1) Zgradi se novo srednje napetostno (SN) elektroenergetsko omrežje, ki se znotraj OPPN PC Puščava – 1. faza priklopi na obstoječo TP 20/0,4 kV Puščava kolodvor: 297 z vgrajenim transformatorjem (TR) s priključno močjo 1x1000 kVA. Če bo priključna moč TR presežena ali bo režim priključevanja predvidenih objektov na 20 kV nivoju, se na območju urejanja predvidi ustrezno število novih TP. TP se locirajo na vedno dostopnih mestih ob interni cesti (z njene južne strani ter izven območja UE B) ali v sklopu gradbene parcele dejavnosti znotraj območja UE A. Število TP se določi glede na potrebe dejavnosti. Površine ob novi TP se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi.
(2) Napajanje območja urejanja z električno energijo je nato predvideno preko nizkonapetostnih 0,4 kV razvodov v EKK iz ustreznih cevi od novih TP do posameznih odjemnih mest. Ta naj bodo v prostostoječih omaricah in locirane na vedno dostopnih mestih. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric za več odjemnih mest.
(3) Nova EKK se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij na ustrezni medsebojni razdalji. Na vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Kablovod se pod povoznimi površinami zaščiti z obbetoniranimi cevmi.
(4) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva omejitve v varovalnih pasovih ter veljavne varnostne in tehnične predpise s področja energetike.
(2) Napajanje območja urejanja z električno energijo je nato predvideno preko nizkonapetostnih 0,4 kV razvodov v EKK iz ustreznih cevi od novih TP do posameznih odjemnih mest. Ta naj bodo v prostostoječih omaricah in locirane na vedno dostopnih mestih. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric za več odjemnih mest.
(3) Nova EKK se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij na ustrezni medsebojni razdalji. Na vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Kablovod se pod povoznimi površinami zaščiti z obbetoniranimi cevmi.
(4) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva omejitve v varovalnih pasovih ter veljavne varnostne in tehnične predpise s področja energetike.
20. člen
(cestna razsvetljava)
(cestna razsvetljava)
(1) Z novimi ureditvami je vzdolž prometnega koridorja predvidena postavitev cestne razsvetljave. Sestavljena je iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.
(2) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
21. člen
(plinovodno omrežje)
(2) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
21. člen
(plinovodno omrežje)
Za potrebe oskrbe območja urejanja se lahko zgradi distribucijsko plinovodno omrežje ter plinska postaja (ob interni cesti), skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Površine ob novi plinski postaji se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi, pri čemer se upravljavcu plinovodnega omrežja zagotavlja neoviran dostop.
22. člen
(raba energije)
(raba energije)
(1) Ogrevanje stavb je možno z izkoriščanjem različnih virov energije, predvsem ekološko sprejemljivih.
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda) ter možnost namestitve polnilnih mest za električna vozila in infrastrukture za njihovo eventualno poznejšo namestitev.
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda) ter možnost namestitve polnilnih mest za električna vozila in infrastrukture za njihovo eventualno poznejšo namestitev.
3.3 Komunikacijska infrastruktura
23. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe omrežje elektronskih komunikacij, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev v novo kabelsko kanalizacijo ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Točke navezav določi posamezni upravljavec omrežja, predvidoma pa na najbližjem kabelskem jašku.
(2) Omrežje se gradi iz cevne kabelske kanalizacije ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi pa se zagotovi ustrezen kot križanja ter upošteva najmanjši horizontalni in vertikalni odmik.
(3) Upošteva se predpise o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov.
(2) Omrežje se gradi iz cevne kabelske kanalizacije ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi pa se zagotovi ustrezen kot križanja ter upošteva najmanjši horizontalni in vertikalni odmik.
(3) Upošteva se predpise o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov.
3.4 Okoljska infrastruktura
24. člen
(vodovodno omrežje)
(vodovodno omrežje)
(1) Za navezavo novih objektov na vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov. Priključitev na obstoječe omrežje je možna na območju OPPN PC Puščava – 1. faza.
(2) Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri).
(3) Individualne vodovodne priključke se projektira skupaj z vodomernimi jaški, ki se locirajo na rob gradbene parcele, čim bližje glavni trasi cevovoda.
(4) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(5) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati tehnične predpise glede javnega vodovoda ter določbe ostalih predpisov glede oskrbe s pitno vodo.
(2) Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri).
(3) Individualne vodovodne priključke se projektira skupaj z vodomernimi jaški, ki se locirajo na rob gradbene parcele, čim bližje glavni trasi cevovoda.
(4) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(5) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati tehnične predpise glede javnega vodovoda ter določbe ostalih predpisov glede oskrbe s pitno vodo.
25. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju urejanja je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.
(3) Sistem odvodnjavanja in morebitna zasaditev brežin vodotoka morata biti načrtovana tako, da ne bo prišlo do poslabšanja odtočnih razmer dolvodno oziroma ob nastopu visokih voda ter predhodno usklajena s Direkcijo RS za vode. Zasaditev tudi ne sme segati v pretočni profil vodotoka.
(4) Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode mora biti usklajeno v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, predpisi, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo ter ostalimi veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi o javni kanalizaciji.
Odpadne komunalne vode
(5) Odpadne komunalne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na skupno ČN na območju OPPN PC Puščava - 1. faza. Na lokaciji je trenutno zgrajena MČN, zaradi priklopa novih objektov z območja OPPN PC Puščava - 2. faza se zgradi ČN ustrezne kapacitete.
(6) ČN ima po OPPN PC Puščava - 1. faza predviden iztok očiščenih voda v najbližji vodotok, in sicer v reko Mirno, vzhodno od območja urejanja. Če hidrološke razmere dopuščajo in ob soglasju pristojnega upravljavca, pa je iztok dopusten tudi v vodotok Mišnica, južno od območja urejanja.
Odpadne padavinske vode
(7) Predvidena je ureditev sistema odvajanja čistih padavinskih voda, ki se lahko pred tem uporabijo tudi za tehnološko in sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd.
(8) Geološka sestava tal omogoča ponikanje, zato se lahko izvedejo ponikalnice, ki se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin na posameznih gradbenih parcelah.
(9) Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj. Prav tako se pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezno očistijo morebitne tehnološke vode.
(10) Uredi se tudi odvodnjavanje s prometnih površin, in sicer s prečnimi in z vzdolžnimi nakloni.
(11) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin (z zadrževanjem in ponikanjem padavinskih voda pred iztokom v vodotok ali v kanalizacijo) ter tako, da z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne pritekajo na javno površino. Pri tem se upoštevajo tudi določbe 39. člena odloka.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.
(3) Sistem odvodnjavanja in morebitna zasaditev brežin vodotoka morata biti načrtovana tako, da ne bo prišlo do poslabšanja odtočnih razmer dolvodno oziroma ob nastopu visokih voda ter predhodno usklajena s Direkcijo RS za vode. Zasaditev tudi ne sme segati v pretočni profil vodotoka.
(4) Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode mora biti usklajeno v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, predpisi, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo ter ostalimi veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi o javni kanalizaciji.
Odpadne komunalne vode
(5) Odpadne komunalne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na skupno ČN na območju OPPN PC Puščava - 1. faza. Na lokaciji je trenutno zgrajena MČN, zaradi priklopa novih objektov z območja OPPN PC Puščava - 2. faza se zgradi ČN ustrezne kapacitete.
(6) ČN ima po OPPN PC Puščava - 1. faza predviden iztok očiščenih voda v najbližji vodotok, in sicer v reko Mirno, vzhodno od območja urejanja. Če hidrološke razmere dopuščajo in ob soglasju pristojnega upravljavca, pa je iztok dopusten tudi v vodotok Mišnica, južno od območja urejanja.
Odpadne padavinske vode
(7) Predvidena je ureditev sistema odvajanja čistih padavinskih voda, ki se lahko pred tem uporabijo tudi za tehnološko in sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd.
(8) Geološka sestava tal omogoča ponikanje, zato se lahko izvedejo ponikalnice, ki se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin na posameznih gradbenih parcelah.
(9) Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj. Prav tako se pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezno očistijo morebitne tehnološke vode.
(10) Uredi se tudi odvodnjavanje s prometnih površin, in sicer s prečnimi in z vzdolžnimi nakloni.
(11) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin (z zadrževanjem in ponikanjem padavinskih voda pred iztokom v vodotok ali v kanalizacijo) ter tako, da z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne pritekajo na javno površino. Pri tem se upoštevajo tudi določbe 39. člena odloka.
26. člen
(ravnanje z odpadki)
(ravnanje z odpadki)
(1) Pri projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se uredijo odjemna mesta za vsak objekt posebej. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati odlaganje odpadkov za ločeno zbiranje, hkrati pa mora biti zagotovljen neoviran odvoz odpadkov s komunalnimi vozili. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, se predvidi posebne zabojnike oziroma kontejnerje.
(4) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), lahko pa celo integrira v zasnovo poslovne stavbe. Lahko se ogradi z enostavno oblikovano ograjo ter nadkrije z nadstreškom, ki pa morata biti oblikovno usklajena z ostalimi objekti na gradbeni parceli.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se uredijo odjemna mesta za vsak objekt posebej. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati odlaganje odpadkov za ločeno zbiranje, hkrati pa mora biti zagotovljen neoviran odvoz odpadkov s komunalnimi vozili. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, se predvidi posebne zabojnike oziroma kontejnerje.
(4) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), lahko pa celo integrira v zasnovo poslovne stavbe. Lahko se ogradi z enostavno oblikovano ograjo ter nadkrije z nadstreškom, ki pa morata biti oblikovno usklajena z ostalimi objekti na gradbeni parceli.
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
27. člen
27. člen
(1) Na območju urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
28. člen
(splošni pogoji)
28. člen
(splošni pogoji)
Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upošteva se veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
29. člen
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim (zlasti stanovanjskim) stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni (aktivni / pasivni) ukrepi varstva pred hrupom.
(3) Oblikovanje poslovnih stavb (materiali, oblike ipd.), lociranje manipulativnih površin (odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.) in namestitev inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje (kot npr. ventilatorji, klima naprave, toplotne črpalke) se predvidi tako, da so (vidni, slišni) vplivi na okolje čim manj moteči, predvsem v odnosu do stanovanjskih, kmetijskih in vodnih površin. Morebitne protihrupne ukrepe naj se načrtuje pri viru hrupa.
(4) Pri projektiranju in gradnji novih stavb, kakor tudi pri rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih stavb, se upoštevajo določila predpisov o zaščiti pred hrupom v stavbah glede omejevanja ravni hrupa z namenom preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi in ustvarjanja ustreznih razmer za njihovo delo, druge dejavnosti in počitek.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim (zlasti stanovanjskim) stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni (aktivni / pasivni) ukrepi varstva pred hrupom.
(3) Oblikovanje poslovnih stavb (materiali, oblike ipd.), lociranje manipulativnih površin (odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.) in namestitev inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje (kot npr. ventilatorji, klima naprave, toplotne črpalke) se predvidi tako, da so (vidni, slišni) vplivi na okolje čim manj moteči, predvsem v odnosu do stanovanjskih, kmetijskih in vodnih površin. Morebitne protihrupne ukrepe naj se načrtuje pri viru hrupa.
(4) Pri projektiranju in gradnji novih stavb, kakor tudi pri rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih stavb, se upoštevajo določila predpisov o zaščiti pred hrupom v stavbah glede omejevanja ravni hrupa z namenom preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi in ustvarjanja ustreznih razmer za njihovo delo, druge dejavnosti in počitek.
30. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka mora slediti standardom kakovosti zunanjega zraka in ne sme presegati dovoljenih koncentracij z namenom, da bi se izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih preprečili ali zmanjšali po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo preprečuje:
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo preprečuje:
- prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
- nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
31. člen
(varstvo pred onesnaženjem voda)
(varstvo pred onesnaženjem voda)
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.
(2) Odpadne komunalne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na skupno ČN na območju OPPN PC Puščava - 1. faza. Na lokaciji je trenutno zgrajena MČN, zaradi priklopa novih objektov z območja OPPN PC Puščava - 2. faza se zgradi ČN ustrezne kapacitete.
(3) ČN ima po OPPN PC Puščava - 1. faza predviden iztok očiščenih voda v najbližji vodotok, in sicer v reko Mirno, vzhodno od območja urejanja. Če hidrološke razmere dopuščajo in ob soglasju pristojnega upravljavca, pa je iztok dopusten tudi v vodotok Mišnica, južno od območja urejanja.
(4) Padavinske vode s streh se odvajajo v ponikalnice, višek vode pa se spelje v predvideno kanalizacijsko omrežje.
(5) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem.
(6) Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
(7) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje.
(8) Upošteva se veljavna zakonodaja s področja varstva voda ter določila predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda glede posegov na vodno, priobalno in poplavno območje.
(2) Odpadne komunalne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na skupno ČN na območju OPPN PC Puščava - 1. faza. Na lokaciji je trenutno zgrajena MČN, zaradi priklopa novih objektov z območja OPPN PC Puščava - 2. faza se zgradi ČN ustrezne kapacitete.
(3) ČN ima po OPPN PC Puščava - 1. faza predviden iztok očiščenih voda v najbližji vodotok, in sicer v reko Mirno, vzhodno od območja urejanja. Če hidrološke razmere dopuščajo in ob soglasju pristojnega upravljavca, pa je iztok dopusten tudi v vodotok Mišnica, južno od območja urejanja.
(4) Padavinske vode s streh se odvajajo v ponikalnice, višek vode pa se spelje v predvideno kanalizacijsko omrežje.
(5) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem.
(6) Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
(7) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje.
(8) Upošteva se veljavna zakonodaja s področja varstva voda ter določila predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda glede posegov na vodno, priobalno in poplavno območje.
32. člen
(varstvo ribjega habitata, ribjih vrst in drstišč)
(varstvo ribjega habitata, ribjih vrst in drstišč)
Obravnavano območje se nahaja na območju mirenskega ribiškega okoliša. Upoštevajo se naslednje usmeritve:
- Posegi na območju površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki imajo lahko vpliv na ribe in njihove vodne habitate, se načrtujejo v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.
- Pri posegih v vodotoke in vodna telesa se načrtujejo ukrepi za varstvo rib in njihovih habitatov.
- Vsa gradbena dela se v največji možni meri oddaljijo od strug vodotokov.
- Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da se prepreči onesnaževanje voda.
- Vsi posegi se izvajajo tako, da se prepreči onesnaževanje vodotokov ali vodnega zemljišča npr. izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi).
- Odvodnjavanje padavinskih voda neposredno v vodotok na obravnavanem območju, zaradi vnosa onesnaževal v vodotok in vodne habitate ter zaradi ogrožanja ribjih populacij, ni dovoljeno. Vse padavinske vode se prečistijo do te mere, da ne poslabšujejo kvalitete voda in ne vplivajo negativno na ekološko stanje vodotokov. Če to ni mogoče, se jih preusmeri v ponikanje ali v ČN preko kanalizacijskega omrežja.
- Pri izvajanju predvidenih posegov se obstoječa obrežna vegetacija ohranja v največji možni meri. V primeru odstranjevanja zarasti ob vodotoku zaradi izvajanja gradbenih del se odstranjeno vegetacijo še v isti rastni sezoni nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo (npr. bela vrba, črna jelša). Zgolj zatravitev z avtohtonimi vrstami trave na območju brežin ne zadostuje.
- V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge in brežin vodotoka. V primeru pojava invazivne tujerodne vrste japonski dresnik (Fallopia japonica) na tem območju je treba že v času gradnje pričeti z aktivnim odstranjevanjem te vrste. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje japonskega dresnika.
33. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
34. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Osvetljenost območja urejanja mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Osvetlitev objektov in površin, zlasti v nočnem času, ne sme negativno vplivati na okolico (npr. na udeležence v cestnem prometu, na bivanje v stanovanjskih objektih v naselju in na živali).
(2) Osvetlitev objektov in površin, zlasti v nočnem času, ne sme negativno vplivati na okolico (npr. na udeležence v cestnem prometu, na bivanje v stanovanjskih objektih v naselju in na živali).
35. člen
(osončenje fasad in odprtih površin)
(osončenje fasad in odprtih površin)
Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov.
36. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Urejanje okolice stavb in ostalih zelenih površin, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čim bolj sonaravno. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo opornih zidov. Oporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in le kot enostavni objekti. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
(2) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
(3) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(2) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
(3) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
37. člen
(varstvo plodne zemlje in tal)
(varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo gospodarno, in sicer tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine, da se omeji obseg poškodb tal na najmanjšo možno mero, ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Viškov izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren, še posebej ne na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije) ali z njim zasipavati strugo in poplavni prostor vodotoka. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
(4) Melioracijski jarek severno od območja urejanja je namenjen odvodnjavanju odvečne vode s kmetijskih površin. Jarek se ne oblaga s kamenjem ali drugim materialom, jarka/delov jarka pa se ne sme zasipati. Dostop do jarka mora biti omogočen in dovoljen.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Viškov izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren, še posebej ne na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije) ali z njim zasipavati strugo in poplavni prostor vodotoka. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
(4) Melioracijski jarek severno od območja urejanja je namenjen odvodnjavanju odvečne vode s kmetijskih površin. Jarek se ne oblaga s kamenjem ali drugim materialom, jarka/delov jarka pa se ne sme zasipati. Dostop do jarka mora biti omogočen in dovoljen.
38. člen
(ohranjanje narave)
(ohranjanje narave)
Na območju urejanja ni evidentiranih vsebin ohranjanja narave, se pa v neposredni bližini nahaja reka Mirna, ki je varovana kot območje Natura 2000, POO Mirna (SI 3000059), kot ekološko pomembno območje EPO Mirna (ID 65500) in kot območje naravne vrednote Mirna (ID 4483 V; državni pomen; hidrološka, botanična zvrst).
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
39. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
39. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na področju hidrologije je območje urejanja označeno kot erozijsko (opozorilno) območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi, kar se upošteva v fazi priprave projektne dokumentacije. Območje urejanja ni plazljivo ali plazovito in tudi ne vodovarstveno, sega pa v območje redkih poplav. Zaradi prisotnosti podtalne vode na globini 1,5 do 2 m ni predvidenih podzemnih etaž.
(2) Upoštevajo se določbe 25. člena glede odvajanja padavinskih voda in omilitveni ukrepi iz hidrološko-hidravlične študije, ki so naslednji:
(4) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd.
40. člen
(varstvo pred požarom)
(2) Upoštevajo se določbe 25. člena glede odvajanja padavinskih voda in omilitveni ukrepi iz hidrološko-hidravlične študije, ki so naslednji:
- Območja predvidenih objektov stavb za gospodarske dejavnosti z zunanjimi parkirnimi in manipulativnimi površinami se izvedejo na nasutih platojih. Minimalna kota platojev se določi glede na višino kote pri Q100 z 0,5 m varnostnim nadvišanjem oziroma se izvede na minimalni koti 235,25 m. n. m. Investitor se lahko v fazi projektiranja odloči za umestitev platojev in objektov na višje kote.
- Območje cest in povezav se zaradi funkcionalnosti (izravnav terena na projektirane kote nasutij in dovozov ter zagotavljanja padcev nivelete ceste) umešča na kote, ki so primerljive kotam platojev.
- Za potrebe zmanjšanja vpliva na poplavne tokove se na območje UE B podaljša omilitveni ukrep z območja OPPN PC Puščava – 1. faza. Zelenica se preoblikuje v plitev obvodni koridor za odvodnjavanje viška padavinske vode z območja utrjenih površin cone, ki se izvede kot široka mulda širine okoli 10 m. Izvede se okoli 0,5 m poglobitev območja, s konstantnim padcem koridorja 0,6 %. Iztok koridorja se uredi v obstoječ jarek. Predvidene povezave (ceste), ki prečkajo poplavni koridor, se izvede na nivoju nivelete koridorja ali izven nivoja (če nivojska izvedba ni možna), in sicer tako, da se v cesto vgradijo prepusti.
- Priporoča se dvig priključkov, ki so ranljivi na neposredni stik z vodo (elektro omara) nad priporočeno minimalno koto platojev oziroma v vodotesni izvedbi. Ostali priključki (npr. priključek na kanalizacijo) se izvedejo na način preprečitve vdora poplavne vode skozi notranjo napeljavo v objekte (proti povratne lopute, ventili,…). Umeščanje pomožnih objektov (ograje, škarpe,…) ne sme onemogočati pretoka vode. Slednje ne velja za območje nasutja, ki ni poplavljeno.
- Umeščanje objektov se načrtuje izven obalnega pasu (5 m odmik od roba vodnega zemljišča, ki v primeru obeh jarkov, ki potekata ob coni, predstavlja rob brežine).
(4) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd.
40. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva predpise o požarni varnosti objektov, veljavne tehnične smernice in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je določeno za posamezno skupino objektov.
(3) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja se zagotovi ustrezne prometne površine z neoviranimi in varnimi dovozi, delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(4) Odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej določeni v 15. členu odloka oziroma potrebna protipožarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(5) Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev objekta, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(2) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je določeno za posamezno skupino objektov.
(3) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja se zagotovi ustrezne prometne površine z neoviranimi in varnimi dovozi, delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(4) Odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej določeni v 15. členu odloka oziroma potrebna protipožarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(5) Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev objekta, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
41. člen
(varstvo pred potresom)
(varstvo pred potresom)
(1) Načrtovani objekti in ureditve se projektirajo za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva predpise o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe standarda glede projektiranja potresnoodpornih konstrukcij.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva predpise o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe standarda glede projektiranja potresnoodpornih konstrukcij.
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
42. člen
42. člen
(1) Izvajanje posegov v posameznih UE (npr. pri izvedbi prometnega omrežja, urejanju zelenega pasu s poplavnim koridorjem) se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge UE. Etape oziroma faze se lahko izvajajo postopoma/posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. V sklopu zaključenih funkcionalnih enot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča GJI, ki je potrebna za uporabo objektov. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne UE posega tudi v sosednjo UE, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
(3) Gradnja objektov in potrebne infrastrukture se lahko izvaja sočasno, vendar mora biti vsa predvidena GJI, ki je potrebna za funkcioniranje objektov oziroma posameznih funkcionalno zaključenih celot, zgrajena ter predana v last in upravljanje Občini Mokronog-Trebelno oziroma pristojnim upravljavcem pred priključitvijo stavb oziroma pred pridobitvijo uporabnih dovoljenj zanje.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne UE posega tudi v sosednjo UE, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
(3) Gradnja objektov in potrebne infrastrukture se lahko izvaja sočasno, vendar mora biti vsa predvidena GJI, ki je potrebna za funkcioniranje objektov oziroma posameznih funkcionalno zaključenih celot, zgrajena ter predana v last in upravljanje Občini Mokronog-Trebelno oziroma pristojnim upravljavcem pred priključitvijo stavb oziroma pred pridobitvijo uporabnih dovoljenj zanje.
8. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
43. člen
43. člen
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 13. in 15. členu, dopustna tudi naslednja odstopanja:
- postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
- gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
- odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel;
- v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti in ostalih določil odloka):
- odstopanja od določitve mesta in števila dovozov na gradbeno parcelo ter možnost ureditve skupnega dovoza za več parcel (npr. s služnostjo) ter ob pogoju, da je dostop še vedno predviden z interne dovozne ceste;
- odstopanja od prikazane sheme postavitve, velikosti in oblike stavb ter gradbenih parcel, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer velja, da zaradi odstopanj v velikosti ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih (zlasti sosednjih) gradbenih parcel;
- odstopanja od karakterističnega prečnega prereza interne dovozne ceste, ki se lahko oblikuje s hodnikom za pešce tudi na zahodni strani pri čemer ne sme biti zmanjšana poplavna varnost;
- ureditev priključne ceste / dovozov proti severu, z interne dovozne ceste preko območja UE B, na preostali del EUP PUŠ-004 IG (OPPN);
- odstopanja od prikaza velikosti in oblike UE, ob pogoju, da se ohranja koncept urejanja prostora skladno z namensko rabo prostora in z zagotavljanjem poplavne varnosti;
- spremembe pri predlaganih omilitvenih ukrepih v hidrološko-hidravlični študiji v primeru, da se najdejo nove, še boljše rešitve in utemeljijo v novi/dopolnjeni hidrološko-hidravlični študiji.
- odstopanja od prikazane sheme postavitve, velikosti in oblike stavb ter gradbenih parcel, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer velja, da zaradi odstopanj v velikosti ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih (zlasti sosednjih) gradbenih parcel;
- odstopanja od karakterističnega prečnega prereza interne dovozne ceste, ki se lahko oblikuje s hodnikom za pešce tudi na zahodni strani pri čemer ne sme biti zmanjšana poplavna varnost;
- ureditev priključne ceste / dovozov proti severu, z interne dovozne ceste preko območja UE B, na preostali del EUP PUŠ-004 IG (OPPN);
- odstopanja od prikaza velikosti in oblike UE, ob pogoju, da se ohranja koncept urejanja prostora skladno z namensko rabo prostora in z zagotavljanjem poplavne varnosti;
- spremembe pri predlaganih omilitvenih ukrepih v hidrološko-hidravlični študiji v primeru, da se najdejo nove, še boljše rešitve in utemeljijo v novi/dopolnjeni hidrološko-hidravlični študiji.
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo GJI, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
44. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
44. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega OPN.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega OPN.
10. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
45. člen
(dodatne obveznosti)
45. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Investitorji so poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj območja urejanja oziroma etap / faz gradnje dolžni sočasno izvesti tudi vso potrebno GJI (po pogojih upravljavcev in skladno z vsemi določili tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje celotnega območja, ne glede na etapno / fazno izvedbo prostorske ureditve skladno z določili 42. člena odloka in nositi s tem povezane stroške. Zgrajeno GJI so pred priključitvijo objektov dolžni predati v last in upravljanje Občini Mokronog-Trebelno oziroma pristojnim upravljavcem.
(2) Financiranje gradnje ter zaščit in eventualnih prestavitev GJI poteka v dogovoru med investitorji, upravljavci in Občino Mokronog-Trebelno ob upoštevanju obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se izdela program opremljanja oziroma sklene pogodba o opremljanju v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja GJI ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja, naravnih vrednot, kulturne dediščine in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(4) Poleg vseh obveznosti, navedenih v odloku, investitor in izvajalci med gradnjo in po njej zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:
(2) Financiranje gradnje ter zaščit in eventualnih prestavitev GJI poteka v dogovoru med investitorji, upravljavci in Občino Mokronog-Trebelno ob upoštevanju obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se izdela program opremljanja oziroma sklene pogodba o opremljanju v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja GJI ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja, naravnih vrednot, kulturne dediščine in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(4) Poleg vseh obveznosti, navedenih v odloku, investitor in izvajalci med gradnjo in po njej zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:
- ustrezno zaščito objektov in infrastrukturnih vodov ter naprav med gradnjo, po končani gradnji pa obnovo oziroma sanacijo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;
- organizacijo prometa na obstoječih cestah in poteh med gradnjo tako, da ni zastojev, ob morebitnem oviranju prometa pa za delne zapore pridobiti dovoljenje upravljavcev cest oziroma pristojne službe;
- izvajanje vzdrževalnih in drugih del na območju urejanja.
46. člen
(organizacija gradbišča)
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče se praviloma uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določb tega odloka na podlagi veljavnih predpisov upošteva še predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se sanira in krajinsko ustrezno uredi oziroma vzpostavi prvotno stanje.
(2) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem, plazljivostjo in erozijskim delovanjem voda. Osvetljuje se le, če je to nujno potrebno in z ustreznimi svetili.
(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališč gradbenega materiala, parkirišč in obračališč za tovorna vozila se predvidijo tako, da so vplivi na varstvo okolja, naravne vire, ohranjanje narave in kulturne dediščine čim manjši.
(2) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem, plazljivostjo in erozijskim delovanjem voda. Osvetljuje se le, če je to nujno potrebno in z ustreznimi svetili.
(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališč gradbenega materiala, parkirišč in obračališč za tovorna vozila se predvidijo tako, da so vplivi na varstvo okolja, naravne vire, ohranjanje narave in kulturne dediščine čim manjši.
III. GRAFIČNI DEL OPPN
47. člen
(vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
47. člen
(vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
| 1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN | M 1: 5000 |
| a) namenska raba | |
| b) infrastruktura | |
| 2. Pregledna situacija | M 1: 2500 |
| 3. DKN s prikazom območja urejanja | M 1: 1250 |
| 4. Geodetski načrt s prikazom območja urejanja | M 1: 1250 |
| 5. Ureditvena situacija s prikazom ureditvenih enot | M 1: 1250 |
| 6. Prometna in komunalno-energetska infrastruktura | M 1: 1250 |
| 7. Načrt parcelacije | M 1: 1250 |
| 8. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, narave in varstvo pred nesrečami | M 1: 1250 |
| 9. Vplivi in povezave s sosednjimi območji | M 1: 2500 |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
48. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
49. člen
(hramba OPPN)
(hramba OPPN)
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Mokronog-Trebelno in sedežu Upravne enote Trebnje. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
50. člen
(začetek veljavnosti)
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Mokronog-Trebelno.
Številka: 350-0001/2023
Datum: 12.04.2023
Datum: 12.04.2023
Občina Mokronog-Trebelno
Franc Glušič, župan
Franc Glušič, župan
