Občine na trasi 3. razvojne osi pozdravljajo sprejem sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta - izjava za javnost

Sklep o pripravi DPN, ki ga je vlada sprejela 19. junija 2025, predstavlja pomemben korak k celoviti prometni povezavi med severnim in južnim delom države. Udeleženci sestanka so izrazili zadovoljstvo nad napredkom ter poudarili pomen tesnega sodelovanja lokalnih skupnosti z državnimi institucijami pri nadaljnjem umeščanju trase v prostor.

Cilj: sprejetje DPN v prvi polovici leta 2028

Dogovorjeno je bilo, da je cilj vseh udeleženih, da se državni prostorski načrt sprejme v prvi polovici leta 2028, nosilec postopka pa bo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja občin je župan Občine Laško, Marko Šantej, predlagal, da se v projektno skupino za pripravo DPN vključi tudi predstavnike lokalnih skupnosti. Ministrstvo je predlog potrdilo. V skupini bosta po dva predstavnika občin z območja severnega in južnega dela trase. Namen skupine je zagotoviti usklajen pristop ter redno komunikacijo med občinami, ministrstvom in drugimi pristojnimi institucijami. Hkrati je župan poudaril enotnost vseh županov in županj občin na predvideni trasi in pripravljenost za pomoč pri umeščanju trase v prostor, saj predstavlja 3. razvojna os ključen razvojni potencial za širše regijsko območje.

Poudarki glede prometne varnosti in nadzora tranzitnega prometa

Pomemben del razprave je bil namenjen problematiki tranzitnega tovornega prometa na cesti G1–5, ki poteka skozi občine ob trasi. Poslanka Janja Sluga je opozorila, da sistem nadzora nad tranzitnim prometom trenutno ni učinkovit, saj številni prevozniki z obvozom mimo avtoceste prepovedi ne upoštevajo in obremenjujejo ključno državno prometnico.

Poslanka je predstavila njena prizadevanja ter več predlogov za izboljšanje nadzora in učinkovitejše ukrepanje pristojnih služb, kar so prisotni podprli. Ministrstvo za infrastrukturo v prihodnjih tednih sklicalo ločen sestanek, namenjen pripravi ukrepov za okrepitev nadzora in izboljšanje prometnega režima.

Prometna varnost v Zidanem Mostu

Posebej je bila izpostavljena tudi prometna varnost v Zidanem Mostu, kjer državna cesta G1–5 predstavlja ozko grlo celotne povezave med Celjem in Krškim. Predsednik Krajevne skupnosti Zidani Most, Franc Babič, je podrobno predstavil razmere na terenu in opozoril na nevarnosti, ki jih povzročata preobremenjenost ceste ter pomanjkljiva prometna infrastruktura.

Na obisku v Zidanem Mostu je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek napovedala pospešeno načrtovanje poteka ceste in izpostavila, da bo ministrstvo v sodelovanju z Občino Laško iskalo rešitve za večjo varnost in pretočnost prometa. Župan Marko Šantej je zato pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi ustrezne prometne ureditve vozlišča Zidani Most. V mesecu , kar bo ena od prioritet v nadaljnjih postopkih in .

Nadaljnji koraki

V novembru bo sledil sestanek Občine Laško z Direkcijo RS za infrastrukturo, na katerem bodo predstavljene predlagane rešitve za izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti. Prav tako bo Ministrstvo za naravne vire in prostor vodilo vse aktivnosti za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN).

Občine na trasi srednjega dela 3. razvojne osi pozdravljajo nadaljnje aktivnosti države in poudarjajo, da mora projekt prispevati k uravnoteženemu regionalnemu razvoju, večji prometni varnosti ter boljši povezljivosti regij.

Z usklajenim sodelovanjem države in lokalnih skupnosti bo mogoče zagotoviti sodobno, varno in trajnostno prometno infrastrukturo, ki bo širši regiji, s tem pa celotni Sloveniji prinesla dolgoročne koristi.