🥋Gaber Sinur – karate kot šport, prijateljstvo in pot do črnega pasu

Karate je šport, ki poleg telesne pripravljenosti razvija tudi vztrajnost, koncentracijo, samodisciplino in spoštovanje. Za Gabra Sinurja je postal pomemben del vsakdana že zelo zgodaj, saj je svojo karatejsko pot začel v prvem razredu.

Danes karate trenira že šest let. Najbolj uživa v borbah, še posebej pri nožnih tehnikah, rad tekmuje, njegov veliki cilj pa je jasen – nekoč si želi okoli pasu zavezati črni pas.

Z Gabrom smo se pogovarjali o njegovih začetkih, treningih, tekmovanjih, prijateljstvih in o tem, kaj mu karate daje tudi zunaj telovadnice.

Gaber se je s karatejem srečal že zelo zgodaj. Pomembno vlogo pri tem sta imela njegov brat in sestra, ki sta karate trenirala že pred njim.

»Karate sem začel trenirati v prvem razredu, tako da ga treniram že šest let. Zanj sta me navdušila brat in sestra, ki sta ga trenirala že nekaj let pred mano.«

Prvega treninga se danes ne spomni več povsem natančno, ostal pa mu je v spominu občutek začetne negotovosti.

»Spomnim se, da sem bil na začetku malo živčen in da me je bilo strah. S treninga pa sem odšel nasmejan in takoj sem vedel, da je to šport zame.«

Začetna trema je tako hitro izginila, karate pa je postal dejavnost, h kateri se je vedno znova z veseljem vračal.

Po šestih letih treningov Gaber dobro opaža, kako karate vpliva na njegovo telesno pripravljenost.

»Zaradi karateja sem bolj fizično aktiven, kot bi bil drugače. Na treningih veliko delamo na gibčnosti in moči, zato se mi zdi, da ne bi bil tako gibčen in močan, če karateja ne bi treniral.«

Toda karate zanj ni pomemben samo zaradi telesne pripravljenosti. Veliko vlogo ima tudi koncentracija.

Na treningih izvajajo različne koordinacijske vaje, med drugim tudi delo na koordinacijski lestvi, kjer mora biti karateist ves čas osredotočen na pravilno izvedbo gibov.

Gaber opaža, da se učinki takšnega treninga poznajo tudi v šoli.

»Vaje za koncentracijo mi pomagajo, da se v šoli lažje skoncentriram na testu.«

Karate pa ga je naučil tudi ene najpomembnejših življenjskih lekcij:

»Brez vztrajnosti in vloženega dela ni rezultata.«

Če bi moral Gaber izbrati najljubši del karateja, mu ne bi bilo treba dolgo razmišljati.

To so športne borbe.

»Pri karateju so mi najbolj všeč borbe, ker imam občutek, da so kot igra in lahko improviziram.«

Prav zaradi tega se najbolj veseli treningov, ki so namenjeni borbam.

Posebej rad ima vaje, pri katerih razvijajo nožne tehnike, hitrost in odzivnost.

»Najbolj se veselim treningov, ki so namenjeni borbam, predvsem ko delamo vaje za nožne tehnike.«

Njegov najljubši del pa pogosto pride povsem na koncu treninga.

»Najboljši del treninga so zame kratke borbe zadnjih pet minut treninga, ki jih imamo predvsem pred tekmami.«

Takrat se lahko vse naučene tehnike povežejo v pravo športno borbo, kjer se mora karateist hitro odločati, prilagajati nasprotniku in iskati priložnost za izvedbo tehnike.

Kimono in pas imata v karateju poseben pomen. Ne predstavljata zgolj športne opreme, ampak pripadnost karateju in poti, po kateri karateist napreduje.

Tudi Gaber ima do tega prav poseben odnos.

»Ko sem oblečen v kimono in imam zavezan pas, se počutim domače.«

Kratek stavek, ki zelo dobro pove, kako pomemben del njegovega življenja je v teh letih postal karate.

Karate ni namenjen samo učenju udarcev, blokad in drugih tehnik. Pomemben del treningov je tudi obvladovanje samega sebe.

Gaber opaža, da mu je prav karate pomagal pri boljšem nadzorovanju čustev.

»Odkar treniram karate, lažje nadzorujem jezo.«

Ob tem izpostavlja še eno pomembno področje – samoobrambo.

»Karate mi daje možnost samoobrambe.«

Znanje samoobrambe mu daje občutek, da bi v neprijetni situaciji vedel, kako se odzvati, hkrati pa se pri karateju uči, da znanja in moči ne uporabljamo brez potrebe.

Pomemben del Gabrove karatejske zgodbe niso samo treningi in tekmovanja, ampak tudi ljudje, ki jih je pri karateju spoznal.

»Na karateju sem spoznal veliko prijaznih ljudi in z večino sem postal tudi dober prijatelj.«

Prav skupni treningi, priprave in tekmovanja ustvarjajo okolje, kjer se med karateisti spletajo prijateljstva, ki pogosto segajo daleč preko športne dvorane.

Karate tako za Gabra ne pomeni samo individualnega napredka, ampak tudi pripadnost skupini.

Ko beseda nanese na prihodnost, je Gabrov cilj zelo jasen.

»Moj cilj v karateju je definitivno črni pas.«

Do njega vodi dolga pot številnih treningov, izpitov in predvsem vztrajnosti. Prav zato črni pas zanj ne predstavlja samo naslednje barve pasu.

»Postati mojster karateja zame pomeni potrdilo, da sta se moj trud in delo izplačala.«

Gaber se dobro zaveda, da je za doseganje večjih ciljev potrebnega veliko dela, vendar prav to vidi kot pomemben del karateja.

Gaber zelo rad tekmuje in si tudi v prihodnosti želi čim več tekmovalnih izkušenj.

»Rad tekmujem in želim si še veliko tekmovati, tudi v drugih državah, da lahko drugim pokažem, iz kakšnega testa sem.«

Tekmovanja zanj predstavljajo priložnost, da preizkusi svoje znanje, primerja napredek z drugimi karateisti ter pridobiva nove izkušnje.

Vloga trenerja pa ga trenutno nekoliko manj privlači.

»Ne želim si postati trener, ker nimam potrpljenja z otroki,« prizna z nasmehom.

Morda pa se bo tudi to nekoč spremenilo.

Kaj bi Gaber povedal nekomu, ki karateja še nikoli ni poskusil?

Njegov odgovor je zelo preprost:

»Rekel bi mu, da je skrajni čas, da ga proba.«

Karate bi drugim priporočil zaradi številnih stvari, ki mu jih je v vseh teh letih dal tudi samemu.

»Priporočil bi ga zaradi dobre družbe, ohranjanja fizične aktivnosti, ker pomaga pri koncentraciji, nadzorovanju jeze in seveda zaradi samoobrambe.«

In prav njegova zaključna misel najbolje pojasni, zakaj karate zanj ni zgolj ena izmed športnih dejavnosti:

»Karate je več kot samo šport, ker ti ne da le fizične pripravljenosti, ampak tudi prijatelje.«

Gaber je v šestih letih treningov prehodil že velik del svoje karatejske poti, pred njim pa je še veliko novih treningov, tekem in izzivov.

Njegova želja po napredovanju, veselje do borb in jasen cilj – črni pas – so odlična popotnica za nadaljevanje njegove karatejske zgodbe.

Gaber, želimo ti še veliko uspešnih treningov, dobrih borb, novih prijateljstev in uspehov na poti do črnega pasu! 

Morda bo prav vaš otrok naslednji, ki bo v karateju našel šport, prijatelje in dejavnost, ob kateri bo z veseljem napredoval.

Karate Akademija Dolenjska vpisuje nove člane za šolsko leto 2026/2027.

Na treningih se otroci učijo karatejskih tehnik, kat, borb in osnov samoobrambe ter razvijajo moč, gibljivost, koordinacijo in kondicijo. Še pomembneje pa je, da skozi vadbo spoznavajo vrednote spoštovanja, vztrajnosti, samozavesti, reda in samodiscipline.

Za začetek ni potrebno predhodno znanje. Potreben je samo prvi korak.

📧 tadej.trinko@gmail.com
📞 041 915 522

Karate Akademija Dolenjska – red in disciplina je naša vrlina. 🥋