Zgodbe mokronoge

Poljudno zasnovano in prikupno napisano delo Zgodbe mokronoge prinaša zaokrožen pregled mokronoške preteklosti in kljub interpretativni in literarni svobodi avtorja Staneta Pečka vrsto točnih zgodovinskih dejstev, črpanih iz nikoli objavljenega tipkopisa Henrika Heferleta Zgodovina Mokronoga.

»Ko so se v Mokronogu obudile želje po lastni občini, so se več ali manj vse sklicevale na mogočno preteklost, na 'kako je bil Mokronog že od nekdaj nekaj', 'kako smo bili nekdaj že občina' itd.. Niso pa želje znale kaj prida utemeljiti te sijajne preteklosti, čeprav so se nekatere sklicevale ravno na Heferletovo Zgodovino, o kateri pa so, priznale ali ne, le nekaj slišale«, je zapisal Stane Peček v uvodu h knjigi Zgodbe mokronoge in nadaljeval: »Pomislil sem, kako bi bilo krasno, če bi dobili potrebne podatke na enem mestu, in bi na primer lahko prebrali vsaj toliko kot jaz v okleščenem Heferletovem tipkopisu: »Pred letom 1935 so spadale pod občino Mokronog naslednje vasi: Martinja vas, Zgornje, Srednje in Spodnje Laknice, Trščina, Malkovec, Škovec, Sveti Vrh, Pavla vas, Slepšek, Pugled, Bačje, Križni Vrh, Gorenja vas, Ostrožnik, Log, Glinek, Ribjek in Sveti Križ. V letu 1935 so iz občine Mokronog izločili Trščino, Malkovec, Škovec in Pavlo vas in jih pripojili občini Tržišče, k Mokronogu pa je bila priključena Bruna vas. Iz občine Mokronog je bila izločena tudi vas Glinek in pripojena k Mirni. Občina Mokronog je bila do leta 1935 v sklopu okraja Krško, nato pa je pripadla okraju Novo mesto. Leta 1937 je imel trg Mokronog 809 prebivalcev ter 164 hiš in 20 bajt, osnovno osemrazredno šolo, okrajno sodnijo, davkarijo, finančno stražo, zdravnika, veterinarja in notarja. Trg je imel tudi orožniško postajo, poštni urad s telegrafom in telefonom, pa tudi veliko tovarno usnja in parno žago. V trgu so se ukvarjali v glavnem z obrtjo in gostinstvom, s trgovino, z usnjarstvom, s strojnim mizarstvom in z žaganjem lesa. Cvetela je zlasti lesna trgovina, izdelovanje železniških pragov itd. Občina Mokronog je imela tega leta 2.045 prebivalcev, ki so posedovali 452 hiš in 81 bajt. Posetnikov je bilo 389, najemnikov pa 32. Površina občine je znašala 2.018,80 ha.«