Zaščitimo se pred UV sevanjem

Sonce je vir življenja. Daje nam svetlobo, toploto, omogoča nastanek vitamina D v koži, na soncu se dobro počutimo. Vendar, bodimo previdni.

Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju (sončnemu ali umetnih virov npr. solariju) povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka. Akutne in kronične/odložene škodljive učinke povzroča tudi na očeh in imunskem sistemu.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS je v Sloveniji v obdobju 2016 do 2020, upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno smo beležili povprečno 3.326 novih primerov. Strmo narašča tudi število novih primerov kožnega melanoma (najnevarnejša oblika kožnega raka). V povprečju beležimo 610 novih primerov raka na leto.

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti kožnega melanoma, so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in tveganim vedenjem. Dejavniki tveganja so:

·         izpostavljanje soncu; svetla polt; številni, nepravilni in različni kožni nevusi;

·         sončne opekline (še zlasti v otroštvu); predrakave spremembe na koži;

·         družinska obremenjenost ali že preboleli rak kože; oslabljen imunski sistem;

·         pridobivanje zagorele polti v solarijih.

Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV sevanju z namenom pridobivanja zagorele polti, večamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, temveč je odgovor kože na poškodbo.

Pojav kožnega raka in drugih škodljivih učinkov UV sevanja na zdravje lahko zmanjšamo ali preprečimo z izvajanjem samozaščite.  

VEČ V PRILOGI!