Gorenji Mokronog

• Srednja nadmorska višina: 450 m, v Gorenjem Mokronogu, mokronoški, Mokronožani
• Leto/število prebivalcev: 1869/20, 1900/40, 1931/36, 1961/24, 1991/14, 2002/15
• Kulturna dediščina: arheološko območje, cerkev sv. Petra, kostnica

Razloženo naselje na severu Raduljskega hribovja, južno od Mokronoga. Zaselki Na Štuku, Marof Skupek najdišč na Gorenjem Mokronogu (Sv. Peter, Vrajski breg, Grad) predstavlja izjemen zgodovinski zapis o prehodu iz vlaške pozne antike v slovanski zgodnji srednji vek ter o nastanku mogočnega fevdalnega gradu. Zaradi nemirnih časov so se začeli domačini v 4. do 6. stol. umikati v bolj odročne kraje in eno takšnih pribežališč je postal Gorenji Mokronog. Tu se jim je posrečilo preživeti propad zahodnorimske civilizacije in začasne naselitve različnih germanskih ljudstev, dočakali so prihod Slovanov ter od njih dobili ime Vlahi. V naslednjih stoletjih so se oboji spojili v nov rod slovanskega jezika, a z močnim spominom na starejše čase.

V Gorenjem Mokronogu je že leta 1249 obstajala župnija. Njen sedež so leta 1780 prenesli k cerkvi sv. Križa na Trebelnem. Sedanji cerkveni areal sestavljata cerkev sv. Petra in kostnica s kapelo sv. Mihaela iz 12. stol. »Vrajk« ali »Vrajski breg« je narečna izpeljava imena »v raju«.

Raj je poganom pomenil deželo, v katero po smrti odidejo duše. Na tem področju pri zemeljskih delih še danes naletijo na okostne grobove. Ljudsko izročilo pa pripoveduje o leseni cerkvici prvih kristjanov, ki naj bi stala nekje tu. Ruševine nekdanjega gradu ležijo na grebenu med dvema izviroma potoka Laknica. Grajske prebivalce pisni viri prvič omenjajo leta 1137. Tedaj je bil tu eden najpomembnejših dolenjskih gradov. Ko pa so postavili grad v sedanjem Mokronogu, je zaradi razlikovanja dobil vzdevek Gorenji.

Besedilo po U. Bavcu, T. Golobu in A.Pleterskemu Stane Peček