Stavbni razvoj Strelovega turna

Strelov turn v Mokronogu je bil že od vsega začetka vključen v trško obzidje in je služil tako stanovanjskim kakor tudi obrambnim nalogam. Tako ga po funkciji lahko obravnavamo predvsem kot utrjeni stolpasti trški dvor, kakršni so bili v srednjeveških trgih in mestih kar običajni, a so se do danes le redki ohranili. Po drugi strani pa Strelov turn s svojo zasnovo kaže, da je bil postavljen na napadom najbolj izpostavljenem delu trškega obzidja in je zato lahko služil tudi kot izpostavljena utrdba trškega gradu. Torej gre za kombinacijo dvora in izpostavljenega stolpa, kjer je osnovna zasnova izpostavljenega stolpa prilagojena tudi stanovanjskim potrebam. Služi nam lahko tudi za dokaz, zakaj izpostavljeni stolpi niso mogli obstajati kot samostojni gradovi.

Stolp je nastal hkrati s trškim obzidjem v drugi polovici 13. stoletja, v srednjeveških virih pa se ponavadi omenja kot Tueren in dem Markt ze Nassenfuss gelegen. Ime Strelov turn je dobil šele po zadnjih lastnikih v 20. stoletju. Pozidan je na približno kvadratni tlorisni ploskvi v izmeri 9,6 × 9,8 m, zidovi pa merijo v pritličju 1,6 m, le najbolj izpostavljena zahodna stran ima nekoliko močnejši zid. Poleg pritličja obsega še štiri nadstropja, vendar je bil sekundarno preetažiran. Sedaj je prekrit s položno piramidasto streho, nekoč pa je imel strmo šotorasto štirikapno streho, kar kaže Wagnerjeva upodobitev. Zidava kaže na nastanek v času pozne romanike. Grobo obdelani klesanci, postavljeni v ravne vrste, vogale pa sestavljajo večji ogelni bloki iz lehnjaka. Zahodna stena stolpa je bila vseskozi vključena v 110 cm debelo trško obzidje, ki je bilo kasneje podrto, vendar so nastavki na stolpu še dobro razvidni in pričajo, da je obzidje segalo do višine prvega nadstropja. Vrh obzidja je bil očitno opremljen z leseno obrambno galerijo. Ta je bila morda dostopna preko lesenega stopnišča, ki je vodilo tudi do edinega vhoda v stolp v prvem nadstropju. Vhod v pritličju stolpa je bil prebit sekundarno. Zahodna stena stolpa se nad prvim nadstropjem na zunanjščini stopničasto stanjša. Na stopnico je bila na sredini stene prislonjena, sedaj sesuta, dimnična tuljava, ki je odvajala dim iz kaminov v notranjščini. Takšen detajl je sicer pri izpostavljenih stolpih povsem izključen in kaže, da je šlo pri mokronoškem stolpu dejansko za kombinacijo stanovanjske in utrdbene funkcije. O tem pričajo ostanki, kasneje sicer večidel predelanih prvotnih oken. Okenski okviri so bili veliki, pravokotni in izdelani iz lehnjaka. Le v pritličju so bile majhne ozke svetlobne line. Stolp je bil na vrhu opremljen z obrambno poletažo s po tremi visokimi cinami na vsaki strani. Notranjščina je bila kasneje predelana in preetažirana, sedaj pa je večinoma nedostopna. Kljub vsemu je očitno, da so bile sprva vse stropne konstrukcije lesene, notranjih predelnih sten pa ni bilo. Prostore so greli s kamini.
V opisani obliki je mokronoški stolp eden redkih ohranjenih trških ali mestnih srednjeveških stolpov (dvorov). Stolpi so služili za obrambo obzidij in kot izpostavljene utrdbe mestnih in trških gradov. Zato so njihovi prebivalci, navadno nižji ministeriali, spadali pod istega gospoda kakor prebivalci sosednjega gradu. Na Slovenskem so v virih izpričani številni takšni stolpi, vendar se je poleg mokronoškega ohranil edino še Graslov stolp v Slovenski Bistrici, na Valvasorjevi veduti pa sta dobro dokumentirana tudi takšna, danes izginula, stolpa ob metliškem gradu.

Igor Sapač