Župnijska cerkev sv. Tilna

Župnija v Mokronogu je bila ustanovljena leta 1649, morda pa tudi tri leta prej, saj je bila prezentacijska listina novoimenovanemu župniku Ivanu Walleju izdana že 20. aprila 1646 - prvemu župniku v Mokronogu. Leta 1753 je skupaj z dugimi župnijami dolenjskega arhidiakonata mokronoška župnija pripadla goriški nadškofiji, s čimer se je končalo gospostvo oglejskega patriarha v teh krajih, za časa župnikovanja Franca Bernekerja pa je bila 1784 vključena v ljubljansko škofijo.

Cerkev sv. Tilna je seveda mnogo starejša od mokronoške župnije, saj je zanesljivo izpričana že leta 1349 oziroma leta 1364, ko je še spadala v šentrupersko farno središče. Prvotna cerkev je bila večkrat prezidana in v različnih stilnih obdobjih predelana. Tako je 10. septembra 1811 škofijski ordinariat od občine zahteval, naj popravi že močno razmajano in razpokano trško cerkev, da ne bo ogrožala življenja vernikov. Toda še predno so se lotili popravila, se je cerkev leta 1815 zrušila. Novo cerkev so začeli zidati leta 1822 na kraju, kjer je že prej stala cerkev. Dve leti kasneje, leta 1824, je bila cerkev sv. Tilna dograjena in opremljena, škof Anton Alojzij Wolf pa jo je posvetil 7. septembra 1828; 23. decembra 1832 je škofijski ordinariat trško cerkev proglasil za župnijsko. Pomembnejšemu dogodku za župnijsko cerkev smo priča leta 1897, ko so bile nabavljene nove pnevmatične orgle, prve te vrste na tedanjem Kranjskem, ki jih je izdelal Franc Goršič v Ljubljani. Naslednjih temeljitejših posegov na župnijski so se lotili leta 1910, ki so naslednje leto sicer nekoli zastali zaradi velikega požara, ki je pustošil po Mokronogu, toda že 22. julija 1913 so postavili nov marmornar oltar, ki ga je izdelal kamnosek Vatovec. Omeniti velja še zidavo novega zvonika leta 1940, ki ga je po načrtih arhitekta Ivana Valentinčiča zgradil Franc Krištof z Mirne. Notranjščina cerkve je barokizirana; podobo sv. Tilna v glavnem oltarju je naslikal Matej Langus, v levem stranskem oltarju Henrika Šantel, slika v desnem stranskem oltarju pa je iz bližine slikarja Antona Postla. Križev pot je naslikal Tomaža Perko.