Cerkev sv. Petra in kostnica s kapelo sv. Mihaela

Župnija Gorenji Mokronog je obstajala že leta 1249, ko je v ustanovni listini cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki med pričami podpisan tudi tukajšni župnik Oton. Leta 1331 je vojvoda Oton Habsburški podaril patronat nad župnijo kostanjeviškemu samostanu, kar je potrdil tudi oglejski patriarh. Leta 1780 so njen sedež prenesli k cerkvi sv. Križa v bližnjem Trebelnem.

Cerkveni areal sestavljata cerkev sv. Petra in nekdaj v obzidje pokopališča ujeta kostnica s kapelo sv. Mihaela. Cerkev je iz 12. stol. z ohranjenim romanskim okencem. Iz obdobja gotike so se ob šilastoločnem kamnitem portalu ohranili še zazidani trilistni okni in na severni fasadi ladje del stenske slike Kristusa trpina. Tristrano zaključen prezbiterij je iz začetka 17. stol. V drugi polovici 18. stol. so raven lesen strop v ladji zamenjali z obokanim. Ob zahodni fasadi ladje so prizidali zvonik, k severni pa prislonili zakristijo. Iz tega časa je tudi cerkvena oprema. Manjša arheološka izkopavalna akcija ob severni strani cerkve je odkrila 34 pokopov, grobne jame so bile navkljub nadvse natančnemu izkopavanju v vseh pri-merih zabrisane oz. prekopane. Zanimiva je preusmeritev smeri pokopa iz starejše - "tradicionalne" (vzhod - zahod), v mlajšo - "z nogami proti cerkvi", ki se je glede na najstarejše pridatke mlajše faze (svete podobice, novci) morala zgoditi v začetku 16. stoletja. V začetku 18. stoletja so pokopališče prenesli na Trebelno. Starejša faza grobov žal nima nobenih zanesljivih datacijskih elementov, je pa vsaj delno starejša od severne stene cerkvene ladje. Ta namreč stoji na enem od grobov.

V strmem bregu nad cerkvijo stoji kostnica iz 12. stol. Romanska rotunda ima na jugovzhodni strani nižjo polkrožno apsido. V spodnjem prostoru so shranjevali kosti, ki so prišle na dan ob prekopavanju grobov, zgoraj je obokana kapela sv. Mihaela.

Med leti 1335 in 1372 so obok po zaslugi gospodov Svibenjskih iz bližnjega gradu Gorenji Mokronog obogatili s križno potekajočimi rebri, ki slone na kockastih konzolah s poševno odrezanimi stranicami. Vzor za tovrstno obočno shemo je prišel iz župnijske cerkve v Svibnem.

Mag. Uroš Bavec in Tomaž Golob